Prenosi podatkov v luči Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (2. del)

GDPR prinaša določene novosti tako za tiste, ki podatke posredujejo, kot za tiste, ki podatke sprejemajo. Drakonske kazni, ki jih v primeru nepravilnosti pri obdelavi podatkov predpisuje GDPR, terjajo od zavezancev posebno skrbnost pri uskladitvi poslovanja s predmetno zakonodajo. V drugem delu prispevka bodo predstavljeni nekateri praktični vidiki pogodbene obdelave osebnih podatkov predvsem z vidika sprememb, ki jih GDPR prinaša v primerjavi z obstoječo zakonodajo.
Pogodbena obdelava

Prenosi podatkov v luči Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (1. del)

25. maj 2018 se nezadržno bliža. S tem datumom se začne v vseh državah članicah Evropske unije (EU) neposredno uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (General Data Protection Regulation, v nadaljevanju GDPR). GDPR bo nadomestila obstoječa nacionalna pravila o varstvu osebnih podatkov, med drugim tudi slovenski Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1).

KATERA PODJETJA BODO MORALA MAJA 2018 IMETI POOBLAŠČENO OSEBO ZA VARSTVO OSEBNIH PODATKOV?

Splošna uredba o varstvu podatkov, ki se začne uporabljati 25. maja 2018, prinaša obveznost imenovanja pooblaščene osebe za varstvo podatkov (interni informacijski pooblaščenec; DPO – data protection officer). Ta dolžnost je določena tako za upravljavce kot tudi za (pogodbene) obdelovalce osebnih podatkov.

V pogodbi o zaposlitvi se je za primer kršitve konkurenčne klavzule mogoče dogovoriti tudi za pogodbeno kazen, takšna pogodbena določba sama po sebi ni nična.

V povezavi s konkurenčno klavzulo ima tudi dogovor o pogodbeni kazni pravno usodo
obveznosti, na katere zavarovanje se nanaša (249. člen OZ), torej ima akcesorno naravo.
V primeru ničnosti konkurenčne klavzule tudi dogovor o pogodbeni kazni nima nobenih
pravnih učinkov. Funkciji pogodbene kazni sta predvsem utrditev pogodbene obveznosti
(kot zagrožena civilna sankcija bivšega delavca spodbuja k temu, da ne krši obveznosti)
in olajšanje položaja pogodbi zveste stranke v primeru kršitve obveznosti nasprotne
stranke.

Objektivna ali krivdna odškodninska odgovornost države po 26. členu Ustave?

Prva stališča o objektivni ali subjektivni naravi odškodninske odgovornosti države v našem pravnem prostoru segajo še v čas pred osamosvojitvijo. Ko je bil pred nekaj več kot desetimi leti izdan eden izmed dveh najvidnejših slovenskih zbornikov o odškodninski odgovornosti države, se avtorji glede tega instituta niso povsem poenotili.

Pages