Vrhovno sodišče

Subscribe to Vrhovno sodišče feed
Updated: 30 min 47 sec ago

VSL Sklep Cst 93/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Fri, 08/16/2019 - 10:52
V zvezi s prodanim avtom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dolžnica med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni prerekala navedb upravitelja, da so se po podatkih, razvidnih na avto.net, primerljiva vozila takrat prodajala po 10.000,00 EUR. Prerekala tudi ni njegove navedbe, da dogovorjene kupnine za avto od matere nikoli ni prejela, niti terjala. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ta dejstva štelo za ugotovljena. Te zaključke sodišča prve stopnje pritožnica sedaj izpodbija z zgoraj povzetimi novimi dejstvi in dokazi, ki pa jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.

VSL Sklep II Cpg 164/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Fri, 08/16/2019 - 10:52
Materialnopravno zmotno je pritožbeno stališče tožeče stranke, da določbe 15. člena ZST-1 ne pridejo v poštev v primerih taksne oprostitve na podlagi samega zakona. V obravnavanem primeru gre namreč za povrnitev sodne takse kot stroškov postopka, za slednje pa taksna oprostitev, bodisi na podlagi samega zakona, bodisi na podlagi odločbe sodišča, ne more učinkovati.

VSL Sodba PRp 251/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Fri, 08/16/2019 - 10:51
Ker bi moral obdolženec najkasneje do 25. 7. 2014 ponovno opraviti zdravstveni pregled za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, kot mu je bilo naloženo v zdravniškem spričevalu o telesni in duševni zmožnosti kandidata za voznika in voznika motornega vozila, ni veljala več veljavnost obdolženčevega vozniškega dovoljenja do tistega dne, ki je bilo prvotno navedeno v vozniškem dovoljenju. Obdolženec bi se lahko že z vpogledom v zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti kandidata za voznika in voznika motornega vozila prepričal, da mora najpozneje čez eno leto opraviti zdravstveni pregled za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

VSL Sklep Cst 165/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Fri, 08/16/2019 - 10:51
Upnik morebitne nepravilnosti pri razdelitvi razdelitvene mase lahko uveljavlja z ugovorom proti načrtu razdelitve. Upnik, ki ni vložil ugovora proti načrtu razdelitve razdelitvene mase, morebitnih nepravilnosti v zvezi z načrtom ne more uveljavljati šele v pritožbi zoper sklep o razdelitvi.

VSL sklep Cst 137/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Fri, 08/16/2019 - 10:51
Pravica do odpusta obveznosti, ki je zakonska pravica, močno posega v ustavno pravico upnika do poplačila njegove terjatve, kar je del pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS. Pravica do odpusta obveznosti je med drugim odvisna tudi od izpolnjevanja obveznosti, ki jih stečajnemu dolžniku nalaga zakon. Kršitve teh obveznosti je zaradi poseganja v ustavno pravico upnika treba obravnavati še posebej strogo, ne pa v prekinjenem izvršilnem postopku. Vsa vprašanja, ki ste tičejo lastninske pravice na predmetih, ki so sicer del stečajne mase, pa je treba izvrševati v stečajnem postopku, kar velja tudi za postopek osebnega stečaja, ne pa v prekinjenem izvršilnem postopku.

VSC Sodba in sklep Cpg 70/2019 - Višje sodišče v Celju

Fri, 08/16/2019 - 10:51
Gre za situacijo, ko sodišče prve stopnje glede na zgoraj opisano ni upoštevalo metodološkega napotka iz 8. člena ZPP in sta podani dve kršitvi. Prva je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče prve stopnje kot navaja tudi samo zaslišalo zakonitega zastopnika toženke, ki je izpovedal tudi v tej smeri, nato pa o izvedbi ter (ne)upoštevanju (dokazni oceni) tega dokaza v obrazložitvi sodbe ni navedlo ničesar, čeprav je zaključilo, da toženka ni izkazala obstoja nasprotne terjatve. Hkrati je podana tudi zmotna ugotovitev dejanskega stanja, saj je v preostalem delu argumentacija sodišča prve stopnje v zvezi s predloženimi računi sicer v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, a je vsebinsko neprepričljiva, ker je v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili.

VSC Sodba Cp 112/2019 - Višje sodišče v Celju

Fri, 08/16/2019 - 10:51
Organizator shoda večjega števila ljudi v zaprtem prostoru odgovarja za škodo le v primeru, če nastane zaradi izrednih okoliščin.

VSC Sodba Cp 568/2018 - Višje sodišče v Celju

Fri, 08/16/2019 - 10:51
Pogodbeni pogoji, ki nasprotujejo načelu dobre vesti in poštenja pomenijo, da je pogodba nična.

VSL Sklep I Cp 2118/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Fri, 08/16/2019 - 10:51
Nagrada za izjemno zahtevno delo je pridržana za najbolj kompleksna in strokovno zahtevna mnenja.

VSL Sklep II Cp 1311/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Fri, 08/16/2019 - 10:51
Na obstoj tožnikove taksne obveznosti ne vpliva okoliščina, kdaj ga je prvo sodišče (ki pravo pozna in zato tudi ve, kaj določa ZDOdv) pozvalo k predložitvi potrdila iz četrtega odstavka 27. člena ZDOdv. Taksni zavezanec je dolžan plačati sodno takso za pravdni postopek v odmerjeni višini tudi v primeru zavrženja tožbe, ne glede na to, kdaj je prišlo do njenega zavrženja.

VSC Sodba Cpg 87/2019 - Višje sodišče v Celju

Fri, 08/16/2019 - 10:50
Sodišče prve stopnje je ob zatrjevanju tožeče stranke, da sta se sedaj pravdni stranki dogovorili o vseh bistvenih sestavinah obeh prodajnih pogodb (III. točka I. vloge tožeče stranke z dne 23. 3. 2017) in da si je tožena stranka premislila in ju do 25. 11. 2014 ni podpisala (VII. točka II. vloge tožeče stranke z dne 9. 11. 2017), moralo ugotavljati glede na trditve tožene stranke, da do sklenitve prodajne pogodbe ni prišlo in da je zato tožeča stranka ravnala v lastnem riziku, ko je uredila etažno lastnino za zgradbo, pridobila energetsko izkaznico in odstranila opremo iz stanovanj ter s tem imela strošek v višini vtoževane terjatve, ali je bila prodajna pogodba res sklenjena in ali je bila tožeča stranka zavedena s strani tožene stranke, da bo pogodba podpisana do 25. 11. 2014. Prodajna pogodba je sklenjena, ko pogodbeni stranki dosežeta sporazum o predmetu in ceni (435. člen OZ).

VSL Sodba PRp 160/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Fri, 08/16/2019 - 10:50
Pri namenu s prekrškom škodovati pravni osebi (v smislu 1. alinee tretjega odstavka 14. člena ZP-1) gre za subjektivno okoliščino, ki jo mora pravna oseba praviloma dokazati z objektivnimi, navzven razvidnimi dejstvi, ki odsevajo vse relevantne okoliščine primera. Prekršek ni bil storjen z namenom škodovanja pravni osebi, saj je A. A. pred tem kršila določbe ZVRK v zvezi z volitvami poslancev v Evropski parlament in torej ne gre za eno in edino postopanje odgovorne osebe, ki bi kazalo na škodni namen, temveč gre preprosto za neskrbno postopanje glavne tajnice, kar pa še ne izključuje odgovornosti pravne osebe.

VSL Sklep II Cp 717/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Fri, 08/16/2019 - 10:50
Toženec je pritožbo vložil 1. 3. 2019, torej po poteku pritožbenega roka. Sodišče prve stopnje bi moralo prepozno pritožbo zavreči. Ker je ni, jo je na podlagi 346. člena ZPP zavrglo pritožbeno sodišče.

VSC Sklep III Kp 40679/2016 - Višje sodišče v Celju

Fri, 08/16/2019 - 10:50
Privilegij zoper samoobtožbo se razteza na vse postopke, v katerih se pod krinko inšpekcijskega ali nadzornega postopka de facto vrši kazenska preiskava oziroma v katerih je dejavnost uradnih oseb usmerjena v zbiranje podatkov za kasnejši kazenski postopek. Za slovensko ustavno presojo (npr. odločba Ustavnega sodišča z dne 6. 7. 2011, opr. št. Up 1293/08) je tako odločilna točka, ko nastopi osredotočenost suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje.

VSL Sklep II Cp 1143/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Fri, 08/16/2019 - 10:50
Izpodbijani sklep tožeči stranki ni bil pravilno vročen, saj je bil vročen tožeči stranki neposredno, preko dosedanjega zakonitega zastopnika, namesto da bi bil vročen stečajnemu upravitelju.

VSL Sklep II Cp 1227/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Fri, 08/16/2019 - 10:50
Nasprotna udeleženka v tem psihofizičnem stanju hudo ogroža svoje zdravje in tudi zdravje in življenje drugih, ker je nepredvidljiva, potencialno tudi heteroagresivna, kar se je pokazalo tudi v dogodkih pred sprejemom na zdravljenje.

VSL Sklep I Cp 1076/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 08/14/2019 - 16:00
Sodna taksa spada med stroške postopka, saj predstavlja strošek, ki nastane zaradi postopka, in bi jo bila ob vložitvi tožbe dolžna kriti tožeča stranka. Ta je bila oproščena plačila sodne takse, zato bi jo morala plačati tožena stranka, a le ob zaključku, da je tožeča stranka v postopku tudi uspela. Ker v listinski dokumentaciji ni podatka, na podlagi katerega bi bilo mogoče zaključiti, da je tožeča stranka umaknila tožbo, ker je bil tožbeni zahtevek izpolnjen, po presoji pritožbenega sodišča v določbah ZST-1 ni podlage, po kateri bi se lahko plačilo sodne takse prevalilo na tožena stranko.

VDSS Sodba Pdp 192/2019 - Višje delovno in socialno sodišče

Tue, 08/13/2019 - 14:50
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da delavcu pripada plača v višini, ki je dogovorjena z delodajalcem, za katero se dogovorita v pogodbi o zaposlitvi in sicer o višini osnovne plače, ki ne sme biti nižja od izhodiščne plače za posamezni tarifni razred, za delovno mesto, ki ga zaseda delavec, kot to določa kolektivna pogodba. Delavcu poleg osnovne plače, skladno z določbo drugega odstavka 126. člena ZDR oz. ZDR-1 pripada tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je to dogovorjeno. Tožnik v pogodbah o zaposlitvi, na podlagi katerih mu je tožena stranka zadržala del plače, ni imel določenega plačila za poslovno uspešnost, tožena stranka mu je zadržala del osnovne bruto plače, kar pa je v tem primeru nedopustno. Po določbah ZDR-1 in ZDR iz 136. člena lahko delodajalec zadrži izplačevanje plače samo v zakonsko določenih primerih, vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila plače, pa so neveljavna. Delavec in delodajalec poleg primerov, ki jih določa zakon, s pogodbo o zaposlitvi ne moreta urediti dodatnih primerov zadržanja plače in je taka ureditev nična.

VDSS Sodba Pdp 1071/2018 - Višje delovno in socialno sodišče

Tue, 08/13/2019 - 14:50
Neutemeljena je pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo zato, ker je sistem obračuna plač pri toženi stranki ugodnejši za zaposlene in je tako tožnik prejel več, kot bi mu pripadalo po kolektivni pogodbi in pogodbi o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo, ker je dokazoval obstoj nadur in njihovo neplačilo zgolj s sklicevanjem na računalniško evidenco, iz katere naj bi izhajal saldo (nad)ur, tožena stranka pa je v postopku dokazala, da podatek iz te listine pod nazivom "saldo" ne izkazuje števila opravljenih, a neplačanih nadur tožnika ter da je tožniku vse opravljene ure plačala.

VDSS Sklep Pdp 192/2019 - Višje delovno in socialno sodišče

Tue, 08/13/2019 - 14:50
Skladno z določbo 3. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 za postopek v individualnih delovnih sporih zaradi plačila denarnih terjatev iz delovnega razmerja pred sodiščem prve stopnje nastane taksna obveznost takrat, ko je sodna odločba vročena stranki. Tožnik je priglasil strošek sodne takse po poteku 15-dnevnega roka po nastanku taksne obveznosti. Njegov predlog za priglasitev stroškov postopka je zato prepozen.

Pages