Vrhovno sodišče

Subscribe to Vrhovno sodišče feed
Updated: 2 hours 55 min ago

VSM Sklep II Kp 19181/2015 - Višje sodišče v Mariboru

Thu, 02/21/2019 - 16:02
V postopku odločanja o odvzemu denarja in premoženja nezakonitega izvora iz 252. člena KZ brez obsodilne sodbe (498.a člen ZKP), v katerem sodišče odvzeme denar, ki je bil pridobljen s kaznivimi dejanji in katerega kriminalni izvor je hotel storilec s pranjem denarja prikriti, je potrebno zagotavljati visoki standard varovanja pravic oseb v teh postopkih in sicer zagotoviti pravico do obrambe, oseba mora biti vnaprej seznanjena z argumenti tožilstva in imeti možnost vlagati dokaze. Ker sodišče prve stopnje obdolženemu ni omogočilo, da se seznani s predlogom državnega tožilca za odvzem denarja nezakonitega izvora in se o njem izjavi ter predlaga dokaze, ki so mu v korist, je bila obdolženemu kršena pravica do obrambe iz tretje alineje 29. člena Ustave. V kolikor te kršitve pritožbeno sodišče ne bi odpravilo, bi tudi samo storilo enako kršitev.

VSM Sodba IV Kp 50280/2017 - Višje sodišče v Mariboru

Thu, 02/21/2019 - 16:02
Res je, da vsake protipravne uporabe fizične sile ni mogoče vedno opredeliti kot nasilništvo, vendar pa je za to kaznivo dejanje značilno izvajanje nasilja zaradi nasilja, izživljanje z nasiljem oziroma ravnanje, ko storilčevo nasilje žrtev preganja ali ji omeji svobodo gibanja oziroma žrtev spravi v položaj, ko postane žrtev objekt izvajanja nasilja, ki se mu ne more ali ne zna izogniti.

VSM Sodba II Kp 4084/2010 - Višje sodišče v Mariboru

Thu, 02/21/2019 - 16:01
Res je, da kazenska odgovornost pomagača v razmerju do storjenega ali poskušanega kaznivega dejanja, ni odvisna od kazenskega pregona in kazenske odgovornosti storilcev teh dejanj in zanjo zadostuje obstoj kaznivega dejanja. Za kaznivost udeleženca Kazenski zakonik zahteva torej le storitev kaznivega dejanja v objektivnem pomenu (limitirana akcesornost). Pomoč torej postane kazniva že s tem, ko glavni storilec izvrši kaznivo dejanje in ni potrebno, da je tudi obsojen. Pritožbeno sodišče poudarja, da ni nobenega dvoma, da obdolženi R.M. kaznivega dejanja, katerega je bil obdolžen, sploh ni izvršil iz razlogov, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje. Navedeni obdolženci pa niso bili pomočniki, kot je opisano v izreku izpodbijane sodbe, ampak bi lahko bili sostorilci kaznivega dejanja zatajitve finančnih obveznosti in so obdolženega R.M. le uporabili kot "slamnatega direktorja", ki v bistvu, kot je že bilo obrazloženo, ni imel niti najmanjšega pojma o poslovanju družbe, katere direktor je bil in so bili ostali obdolženci tisti, ki so storili kaznivo dejanje, ki se je očitalo obdolženemu R.M..

VSL Dopolnilna sodba I Cpg 580/2017 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 02/21/2019 - 16:01
V primeru, ko izrek sodbe vsebuje le obsodilni del, ne pa tudi zavrnilnega v celotnem delu preostanka zahtevka, iz obrazložitve pa izhaja, da gre za nehoteno opustitev, pride v poštev izdaja dopolnilne sodbe. Ker je dolžnost povračila stroškov odvisna od končnega uspeha v postopku, sodba in dopolnilna sodba pa tvorita celoto, izdaja dopolnilne sodbe posledično vpliva tudi na stroškovno odločitev, zato je višje sodišče sodbo dopolnilo tudi pri odločitvi o pravdnih in pritožbenih stroških.

VSM Sklep II Kp 54911/2016 - Višje sodišče v Mariboru

Thu, 02/21/2019 - 16:01
V izreku izpodbijanega sklepa opisani dejanji pa imata po presoji pritožbenega sodišča vse zakonske znake očitanega kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 in kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje po prvem odstavku 263. člena KZ-1, prav tako pa so le-ti tudi konkretno navedeni.

VSM Sodba IV Kp 6793/2012 - Višje sodišče v Mariboru

Thu, 02/21/2019 - 16:00
Po 70. členu Pravilnika v okvir priprav na rubež spada priprava zapisnika oziroma zapis uvodnih podatkov v zapisniku o opravi rubeža. Zapisnik tako predstavlja sestavni del opravila izvršitelja kot uradno dejanje (90. člen ZIZ), ki se sestavi tudi v primeru neizvedenega oziroma neuspešno poskušenega rubeža (torej tudi takrat, ko dolžnik preprečil rubež, za kar je šlo v obravnavanem primeru) in izvod zapisnika vroči dolžniku in upniku. Tako se pokaže, da nima prav pritožba, ko trdi, da vročitev zapisnika o rubežu ne predstavlja uradnega dejanja izvršitelja, zato obdolženi očitanega mu kaznivega dejanja sploh ni mogel storiti.

VSM Sklep I Cpg 15/2019 - Višje sodišče v Mariboru

Thu, 02/21/2019 - 16:00
V sklepu, s katerim sodišče izda začasno odredbo, sodišče tudi odloči, koliko časa naj odredba traja. S potekom časa, za katerega je bila začasna odredba izdana, začasna odredba preneha veljati po samem zakonu.

VSM Sodba I Cpg 518/2015 - Višje sodišče v Mariboru

Thu, 02/21/2019 - 15:50
Prvi odstavek 23. člena SZ-1 določa, da je skupna kotlovnica, ki služi več večstanovanjskim stavbam, v skupni lasti vseh etažnih lastnikov posameznih delov večstanovanjskih stavb, ki jim takšen skupni del služi. Četrti odstavek istega člena določa, da s skupno kotlovnico upravljajo upravniki vseh večstanovanjskih stavb, ki jim takšen del služi. Če dogovora glede skupnega upravljanja ni mogoče doseči, o tem vprašanju na predlog kateregakoli od upravnikov ali etažnih lastnikov odloči sodišče v nepravdnem postopku. Vrhovno sodišče RS je v citirani zadevi zavzelo stališče, da ob odsotnosti dogovora o upravljanju skupne kotlovnice ni mogoče uporabiti določbe 30. člena SZ-1 in tožene stranke na tej podlagi z večinskim soglasjem vseh etažnih lastnikov v kompleksu zavezati k plačilu stroškov, povezanih z upravljanjem skupne kotlovnice, saj zakon izrecno predvideva ureditev spornih razmerij med upravniki v okviru nepravdnega postopka. Tožeča stranka torej teh stroškov ne bi smela zaračunati toženi stranki, ki sporazuma o upravljanju skupne kotlovnice ni podpisala. 93.a člen EZ pri izračunu stroškov za gorivo v skupni kotlovnici opira na razmerje izmerjenih porab toplote posameznih stavb. Toženi stranki, ki je poskrbela za meritev porabe toplote v svoji stavbi, zato ni mogoče naložiti, da tožeči stranki plačuje stroške ogrevanja po drugih kriterijih, saj se glede na določbo 93.a člena EZ poraba toplote iz skupne kotlovnice le razdeli glede na porabo posameznih stavb, delež posamezne stavbe pa je bil v obravnavani zadevi izmerjen. Stališče tožeče stranke, da bi moral celoten kompleks kljub že veljavnemu EZ, ki je za posamezno stavbo omogočal obračun stroškov ogrevanja po dejanski porabi, še vedno obračunavati stroške glede na ogrevano površino, saj tožeča stranka še ni vgradila merilnikov, tako ni pravilno.

VSL Sklep I Cpg 790/2017 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 02/21/2019 - 13:40
DARS je bil na določenem področju zastopnik države in je svoje zakonsko določene naloge vedno opravljal za račun države, ne za svoj račun. Pri opravljanju nalog je torej ravnal kot posredni zastopnik Republike Slovenije, te naloge pa je že po samem zakonskem besedilu izvajal za račun države, pa čeprav v svojem imenu.

VSL Sklep II Cpg 442/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 02/21/2019 - 13:40
Podatkov o svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju tožena stranka ni predložila niti ni v ničemer zadostila ostalim zahtevam iz prve alineje pozivnega sklepa. Prav tako ni pojasnila, da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Ker torej predloga ni dopolnila v skladu s pozivnim sklepom, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse za pritožbeni postopek zavrglo.

VSL Sodba I Cpg 744/2017 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 02/21/2019 - 13:40
Dogovor o prepovedi opravljanja konkurenčne dejavnosti, ki velja za poslovodjo d.o.o., se lahko dogovori tudi v pogodbi o poslovodenju. Če je zadeva odstopljena drugemu sodišču, pomenita postopka pred odstopnim in prevzemnim sodiščem skupaj le eno samo stopnjo.

VSL Sklep I Cpg 464/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 02/21/2019 - 13:40
Tožeča stranka ima dovolj kratkoročnih sredstev, ki jih lahko unovči. Tako lahko postopno poravna svojo taksno obveznost.

UPRS Sodba I U 52/2018-9 - Upravno sodišče

Thu, 02/21/2019 - 13:40
Prvostopenjski organ se je v točki 1. izreka izpodbijanega akta (sklep z dne 14. 9. 2017) skliceval na sklep (sklep z dne 3. 2. 2017), ki je bil v postopku pravnomočno odpravljen in nadomeščen z drugim sklepom (sklepom z dne 17. 5. 2017), zato je izrek v tem delu nepravilen in nezakonit in tudi neizvršljiv, s čimer je podana bistvena kršitev določb postopka. Navedeno je v nasprotju z drugim in šestim odstavkom 213. člena ZUP.

UPRS Sklep I U 1894/2018-6 - Upravno sodišče

Thu, 02/21/2019 - 13:40
Ker se za vprašanja postopka v zvezi z brezplačno pravno pomočjo, ki jih ZBPP ne navaja, uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, ni ovir za vročanje odločb v zvezi z brezplačno pravno pomočjo v času sodnih počitnic, zato sodne počitnice ne vplivajo na začetek teka roka za vložitev tožbe v upravnem sporu. Glede na določbo četrtega odstavka 34. člena ZBPP je zadeva, kjer se presoja zakonitost odločbe o upravičenosti do BPP "nujna zadeva" v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS. To pomeni, da rok za vložitev tožbe v upravnem sporu teče tudi v času sodnih počitnic.

VSL Sodba II Cpg 388/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 02/21/2019 - 13:40
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da sta prvi in drugi toženec nerazdelno odgovorna glede glavne stvari, kar pomeni, da sta nerazdelno odgovorna tudi za stroške, prisojene tožeči stranki. Če sodišče najde pravno podlago, po kateri je tožbeni zahtevek utemeljen, njegova zavrnitev ni možna zgolj iz razloga, ker je bil postopek začet z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi listine, ki ni verodostojna listina.

VSL Sodba I Cpg 562/2017 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 02/21/2019 - 13:40
Terjatev, ki se odstopa, se na prevzemnika terjatve prenese s pogodbo, ki ima med pogodbenima strankama takojšnje učinke. Pravilno je stališče, da mora biti dolžnik obveščen o odstopu terjatve. Tako ima pogodba učinek na dolžnika šele po tem, ko je o odstopu terjatve obveščen. Vendar pa so ti učinki pomembni le v primeru, ko dolžnik kaj plača po sklenitvi pogodbe o odstopu terjatve, vendar pa pred obvestilom o odstopu terjatve. Vendar pa višje sodišče ugotavlja, da je bila tožena stranka o prenosu terjatve obveščena najkasneje s prejemom sklepa o izvršbi oziroma s prejemom prve pripravljalne vloge, v kateri je tožeča stranka podrobno pojasnila svoj zahtevek. Iz te vloge pa zagotovo izhaja prevzem terjatve.

UPRS Sodba I U 83/2018-7 - Upravno sodišče

Thu, 02/21/2019 - 13:40
V obravnavani zadevi po presoji sodišča ob upoštevanju odločb delilne pogodbe ne gre za zamenjavo ene nepremičnine za drugo nepremičnino oziroma za dejanski stan, kot ga opredeljuje določba prve alineje tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2. Po presoji sodišča gre za prenos lastninske pravice ob razdelitvi solastnine in za situacijo iz pete alineje tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2. Davčna organa sta v postopku uporabila drugačno materialno pravo, in sta štela, da je šlo za menjavo lastniških deležev na več nepremičninah ob sočasnem doplačilu glede na razliko v vrednosti nepremičnega premoženja pa nista presojala, ali je pri prenosu lastninske pravice prišlo do obdavčljivega presežka v smislu pete alineje 3. člena ZDPN-2.

VSL Sklep Cst 472/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 02/21/2019 - 09:40
Osnovni seznam finančnih terjatev mora vsebovati vse finančne terjatve do dolžnika (po stanju ob koncu zadnjega koledarskega trimesečja pred vložitvijo predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja), skladno s 4. točko tretjega odstavka 44.h člena tako zavarovane kot nezavarovane terjatve. Ker morajo biti v osnovnem seznamu vsebovane vse finančne terjatve (zavarovane in nezavarovane), je določilo tretjega odstavka 44.j člena ZFPPIPP nejasno glede na izjemo, ki jo določa peti odstavek 44.l člena ZFPPIPP. Po tem določilu niti začetek postopka preventivnega prestrukturiranja niti potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju ne učinkujeta za finančno zavarovanje po zakonu, ki ureja finančna zavarovanja in terjatev, zavarovano s takim zavarovanjem, razen, če imetnik tega zavarovanja privoli v sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju. Ker obstaja možnost, da so med zavarovanimi terjatvami iz osnovnega seznama finančnih terjatev tudi tiste iz petega odstavka 44.l člena ZFPPIPP, je sodišče v izogib nejasnostim o učinku sklepa o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja izrek sklepa korigiralo tako, da je iz učinkov sklepa o začetku postopka izvzelo zavarovane terjatve iz petega odstavka 44.l člena ZFPPIPP. Sodišča v postopku preventivnega prestrukturiranja ne presojajo pravnih in dejanskih podlag posamičnih finančnih terjatev in njihovih zavarovanj, čeprav so ta vprašanja med upnikom in dolžnikom lahko sporna (kot je na primer lahko sporna v postopku prisilne poravnave prijavljena terjatev, pa sodišče v tem postopku ne razrešuje vprašanja obstoja ali neobstoja take terjatve). Obstoj zavarovanja pritožnikove terjatve po ZFZ in s tem neučinkovanje sporazuma o finančnem prestrukturiranju na njegovo terjatev bo lahko pritožnik uveljavljal in dokazoval v eventuelnem izvršilnem ali pravdnem postopku.

VSL Sklep I Cpg 207/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 02/21/2019 - 09:31
Zgolj dejstvo, da je transakcijski račun zaprt oziroma blokiran, ne izkazuje, da pravna oseba nima sredstev in niti da jih slednja ne more zagotoviti, oziroma da jih ne more zagotoviti v celoti brez ogrožanja njene dejavnosti. Izkazuje le, da nima denarnih sredstev na transakcijskem računu in tako predstavlja le indic za slabo likvidnostno stanje prosilca za taksne oprostitve. To pa ob pomanjkanju navedb o ostalih okoliščinah slabega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja ne zadostuje za ugoditev njenemu predlogu.

VSRS Sodba II Ips 212/2018 - Vrhovno sodišče

Thu, 02/21/2019 - 09:31
Pravila ZFPPIPP imajo značilnost posebnih pravil, ki se uporabljajo le za nekatere obligacijske pravice in položaje. Začetek stečajnega postopka glede na izpolnitveno ravnanje tako vpliva na vse denarne terjatve ter na nedenarne dajatvene in storitvene terjatve (ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase).Z začetkom stečajnega postopka za prej opisane terjatve upnikov, nastanejo določene materialnopravne posledice, ki so urejene v pododdelku 5.3.2. ZFPPIPP. Nedenarne terjatve se pretvorijo v denarne terjatve in se morajo kot take tudi prijaviti v stečajnem postopku.

Pages