Vrhovno sodišče

Subscribe to Vrhovno sodišče feed
Updated: 38 min 58 sec ago

VSL Sklep I Cp 2026/2014 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 01/16/2020 - 14:30
Pritožba ima prav, da izpodbijanega sklepa o odmeri izvedenine ni mogoče preizkusiti in je zato podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in 331. člena ZPP. Po določbi 249. člena ZPP ima izvedenec, tako v primeru, da gre za izvedence, ki imajo status sodnih izvedencev, kot tudi tistih, ki jih sodišče postavi kot strokovne institucije, pravico do povračila stroškov za izvedensko delo in pravico do nagrade za to delo. Sodna praksa pri načinu določitve izvedenine in kriterijih za njeno odmero v primerih, ko mnenje izdelajo strokovne institucije oziroma zavodi, ki za izdelavo mnenja izstavijo račune, ni enotna. V večini primerov se sklep o določitvi nagrade in povračilu stroškov izvedencu naslanja na določbe 39. - 47. člena Pravilnika, ker je že zahtevek izvedenca za odmero nagrade in povrnitev stroškov izdelan skladno s temi določili. V drugim primerih je bilo upoštevano, da je v primeru strokovnih institucij kot izvedencev nagrada predmet izrecnega dogovora med sodiščem kot naročnikom in izvedencem ali pa se določi po vnaprej znanem ceniku oziroma v višini, kot se običajno plačuje za tako delo. Vendar mora biti v vsakem primeru že zahtevek za odmero nagrade in povrnitev stroškov, ki je podan bodisi v obliki stroškovnika ali računa, sestavljen tako, da so aktivnosti izvedenca specificirane, da je razvidna vrsta in obseg opravljenega dela in morebitni materialni stroški, katerim morajo biti priložena dokazila. Račun izvedenca v konkretni zadevi vsega tega ne vsebuje, posledično je tudi sklep prvostopenjskega sodišča o odmeri izvedenine neobrazložen, ker iz njega ni moč razbrati, zakaj je sodišče nagrado za izvedensko delo izvedencu priznalo v celoti.

VSM Sodba I Cp 940/2019 - Višje sodišče v Mariboru

Thu, 01/16/2020 - 09:40
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da po sodišču prve stopnje odmerjena odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 3.500,00 EUR ne predstavlja ustreznega zadoščenja tožniku. Ob upoštevanju specifičnih okoliščin v konkretnem primeru, posebej dejstvu, da so pri tožniku ostale trajne anatomske posledice (trajne okvare), posledično pa funkcionalne omejitve z uporabo leve roke (omejena gibljivost zapestja in zmanjšana moč leve roke) na vseh področjih njegovega življenja in dejstva, da je bil tožnik ob škodnem dogodku star 43 let, sodišče druge stopnje ocenjuje, da predstavlja pravično denarno odškodnino znesek 5.000,00 EUR.

VSL Sklep I Cp 2021/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 01/16/2020 - 09:40
Po uveljavljenem stališču sodne prakse, ki temelji na pomenu ustavne pravice do osebne svobode in dopustnosti poseganja v ustavne pravice le ob spoštovanju načela sorazmernosti, morajo biti za dopustnost zadržanja ugotovljene in v sodni odločbi obrazložene konkretne (in ne posplošene, abstraktne, pavšalne) okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati na obstoj vsake od predpostavk iz 39. člena ZDZdr. Iz izvedenskega mnenja tako ne izhaja, kakšna je prognoza stanja osebe z vidika ogrožanja sebe in drugih v primeru, ko se ne bi zdravila, in na katerih okoliščinah temelji mnenje, da zdravljenje izven bolnišnice ne zadostuje za preprečitev ogrožajočega ravnanja in za vzpostavitev zdravstvenega stanja, ki bo to omogočalo.

UPRS Sodba I U 791/2019-9 - Upravno sodišče

Thu, 01/16/2020 - 09:30
V obravnavani zadevi ni mogoče zaključiti, da bi tožniku ob vrnitvi v izvorno državo grozila resna škoda v smislu 28. člena ZMZ-1.

VSL Sodba in sklep I Cp 1457/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 01/16/2020 - 03:05
Preklic darila je vključen v zahtevo za vrnitev darila. Enotno stališče sodne prakse je, da so v času veljavnosti ZTLR vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje enega od zakoncev, če so bila tako obsežna, da je premoženje spremenilo identiteto, povzročila transformacijo posebnega premoženja v skupno premoženje zakoncev, vložek posebnega premoženja pa vpliva na višino deležev zakoncev na skupnem premoženju. V takem primeru ni mogoče uporabiti 84. člena ZZZDR, ki je podlaga za vračilo nesorazmernega darila zaradi razveze zakonske zveze, pač pa darovalec ob ugotavljanju deležev na skupnem premoženju uveljavlja vrednost darila kot svoj vložek v skupno premoženje.

VSL Sodba II Cp 1067/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 01/16/2020 - 03:05
Napačno je stališče, da že dejstvo padca na poledenelem pločniku dokazuje opustitev dolžne skrbnosti toženkinega zavarovanca, oziroma da že opustitev posipanja pločnika kritičnega dne avtomatično predstavlja tudi opustitev dolžnega ravnanja, in s tem nedopustno ravnanje kot predpostavko odškodninske odgovornosti. Prav tako je napačno stališče, da je pri presoji skrbnosti vzdrževalca cest in pločnikov nepomembno, ali je bil pločnik v celoti poledenel (torej v splošnem slabo vzdrževan), ali pa je bila na njem le ledena zaplata. Pločnik, na katerem je le ledena zaplata, predstavlja za normalno pazljivega pešca, v zimskem času, pri temperaturah pod lediščem, še vedno normalno pohodno površino. Zahteva do vzdrževalca, da v vsakem trenutku in na vsakem delu pločnika zagotavlja popolno suhost (popolno odsotnost ledu), bi bila pretirano stroga. Od vzdrževalca je mogoče zahtevati le, prvič, tisto, kar bi v okoliščinah posameznega primera moral in mogel storiti posebej skrben strokovnjak, in drugič, tisto, kar sodi v okvir (življenjsko) razumnega pričakovanja.

VSL Sodba II Cp 983/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 01/16/2020 - 03:05
Najemna pogodba za sporno stanovanje in za neprofitno najemnino ni bila sklenjena zaradi slabega socialnega položaja toženke, ampak v zameno za nižjo odškodnino za razlaščeno stanovanje. Zato tožeča stranka ni upravičena preverjati socialnega položaja toženke in ji tudi ne more odpovedati pogodbe na podlagi določbe petega odstavka 103. člena SZ-1, ki upošteva socialni položaj najemnika.

VSL Sodba I Cpg 869/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 01/16/2020 - 03:05
Le pavšalne, posplošene trditve, da je bila pogodba podaljšana za obdobje 12 mesecev, ob nasprotovanju tožene stranke, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne zadoščajo. Trditvena podlaga je okvir spora, brez katerega nasprotna stranka nima možnosti kvalitetne obrambe, sodišče pa nima podlage za izpeljavo dokaznega postopka.

VSL Sodba I Cp 1539/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 01/16/2020 - 03:05
Sodišče prve stopnje prvega odstavka 104. člena SZ-1 ni moglo in smelo uporabiti, saj je šlo v predmetni zadevi za službeno stanovanje, si je pa v toženkino korist pravilno postavilo vprašanje enakosti pred zakonom najemnikov neprofitnih in službenih stanovanj. A je v nadaljevanju pravilno zaključilo, da tudi če bi uporabilo navedeno določilo v toženkino korist, bi ta morala dokazati dodatni pogoj, ki je zahtevan pri neprofitnih stanovanjih, to je, da je sprožila postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in izredne pomoči.

VSL Sklep II Cp 2141/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 01/16/2020 - 03:05
Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi konkretnih ravnanj udeleženke, ki kažejo na obstoj realne grožnje (resne nevarnosti), da bo zaradi vpliva ugotovljene duševne motenje (v primeru ne-odreditve njenega zdravljenja) huje ogrozila zdravje ali celo življenje drugih ljudi, prav tako pa (huje) zdravstveno ogrozila tudi sebe, pravilno zaključilo, da so izpolnjeni pogoji, da se udeleženko zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve.

VSL Sodba II Cp 1741/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 01/16/2020 - 03:05
Da je določba 179. člena OZ pravilno uporabljena mora sodišče vedno upoštevati tako konkretne značilnosti primera (načelo individualizacije odškodnine) kot tudi načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine (kar pomeni, da mora pri odmeri upoštevati pomen prizadete dobrine in namen odškodnine), v okviru slednjega pa tudi višino odškodnine, ki jo sodna praksa priznava v podobnih škodnih primerih.

VSL Sodba II Cp 1550/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 01/16/2020 - 03:05
Izvedenec je lahko izhajal le iz podatkov, ki jih je imel na voljo, če pa bi tožnik želel podrobnejše izračune, bi moral predlagati dopolnitev mnenja oziroma izvedenčevo ustno pojasnilo na naroku. Tega pa ni storil, ampak je vztrajal pri postavitvi novega izvedenca, za kar pa ni bilo utemeljenega razloga. Če je ugotovitev izvedenca cestnoprometne stroke nedvoumna v smislu, da so pri trčenju na telo oškodovanca delovale minimalne sile in do poškodb (na telesu oškodovanca) ni moglo priti, je moč odločiti tudi brez postavitve izvedenca medicinske stroke.

VDSS Sodba Psp 289/2019 - Višje delovno in socialno sodišče

Thu, 01/16/2020 - 03:05
Tožena stranka ni izpolnila svojih obveznosti iz pogodbe o poklicni rehabilitaciji, saj ni opravila poklicne rehabilitacije, tožeča stranka pa prošnji tožene stranke za podaljšanje poklicne rehabilitacije ni ugodila, saj za to ni ugotovila utemeljenega razloga. Skladno z določbo VIII. člena pogodbe o poklicni rehabilitaciji je zato tožena stranka dolžna tožeči stranki poravnati vse nastale stroške iz II. člena pogodbe skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva plačila stroškov dalje.

VSL Sklep Cst 330/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 01/16/2020 - 03:05
Višje sodišče ugotavlja, da listinska dokumentacija v spisu (na katero se, sicer le pavšalno, sklicuje pritožnik) ne potrjuje njegove trditve, da je upnik stečajnega dolžnika, saj iz nje ni razvidno, da bi v stečajnem postopku prijavil terjatev. Le na tak način bi lahko izkazal, da je upnik. Višje sodišče zato soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da pritožnik ni stranka glavnega stečajnega postopka, ki se je začel z izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka in zato ni upravičen opravljati procesnih dejanj (56. člen ZFPPIPP).

VSL Sodba II Cpg 454/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 01/16/2020 - 03:05
Absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (t. i. protispisnost) je podana takrat, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Protispisnost je napaka tehnične narave. Gre torej za napačen postopek prenosa podatkov. Takšen napačen prenos podatkov pa iz izpodbijane sodbe ni razviden.

VSM Sklep I Cpg 312/2019 - Višje sodišče v Mariboru

Thu, 01/16/2020 - 03:05
Ko registrsko sodišče odloča o predlogu za vpis, mora preveriti, ali so podane vse materialnopravne predpostavke za dovolitev predlaganega vpisa iz 1. do 4. točke prvega odstavka 34. člena ZSReg. Ena od teh se nanaša na presojo, ali so bile listine, ki so bile podlaga za predlagani vpis, izdane v predpisanem postopku (3. točka prvega odstavka 34. člena ZSReg). Registrsko sodišče tega ni upoštevalo (ni ustrezno presodilo, ali je bil sklep mestnega sveta MOM sprejet z zahtevano večino) in je nepravilno dopustilo predlagani vpis.

VSL Sklep I Cpg 490/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 01/16/2020 - 03:05
O oprostitvi plačila sodne takse za pritožbeni postopek zoper sodbo je bilo v tem postopku že pravnomočno odločeno. Vnovično odločanje, sedaj v postopku, ki se vodi po četrtem odstavku 34. člena ZST-1, je nedopustno iz razloga pravnomočnosti.

VSL Sodba I Cp 754/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 01/16/2020 - 03:04
Delovni stroj - viličar, ki ga upravlja voznik in se premika s pomočjo lastnega motorja ter je naložen z veliko količino palet predstavlja nevarno stvar. Za ocenitev obsega delne oprostitve objektivne odgovornosti mora sodišče ugotoviti prispevek oškodovanca v razmerju oziroma ob upoštevanju (skrbnosti) ravnanja imetnika nevarne stvari.

VSL Sklep II Cp 1918/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 01/16/2020 - 03:04
Sodišče prve stopnje je glede na to, da je bil izvedenec v predmetni pravdni zadevi postavljen pred uveljavitvijo novega pravilnika, za odmero plačila in povrnitev stroškov sodnemu izvedencu pravilno uporabilo prejšnji pravilnik.

VSM Sklep I Cp 868/2019 - Višje sodišče v Mariboru

Thu, 01/16/2020 - 03:04
Z akceptom po prvem odstavku 1036. člena OZ se asignat (toženka) namreč enostransko abstraktno, torej neodvisno od temeljnega posla, zaveže izpolniti obveznost asignatarju (tožnici) (prvi odstavek 1037. člena OZ). V posledici navedenega pa toženka v razmerju do tožnice ne more uveljavljati nobenih ugovorov iz temeljnega pravnega posla (na primer jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine). Čeravno asignacija privede do abstraktne zaveze asignata (toženke) v razmerju do asignatarja (tožnice), je po stališču naslovnega sodišča dilemo veljavnosti sprejema nakazila (akcepta) potrebno reševati izhajajoč iz prvega odstavka 22. člena ZVPot, torej jo presojati kot pogodbeni pogoj iz potrošniške pogodbe. Učinki asignacije pod pogojem akcepta namreč nastopijo na podlagi dveh pooblastitev, ki pa ju je v danem primeru podala družba I. d.o.o. kot prodajalec po prodajni pogodbi, pri čemer je nakazilo dano toženki reguliralo vprašanje, komu bo toženka zavezana plačati kupnino po tej pogodbi.

Pages