Vrhovno sodišče

Subscribe to Vrhovno sodišče feed
Updated: 1 hour 32 min ago

VSRS Sklep II DoR 520/2019 - Vrhovno sodišče

Wed, 01/20/2021 - 15:50
Revizija se dopusti glede vprašanja dobrovernosti neposrednega nelastniškega posestnika in v smeri materialnopravnega preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve glede zavrnitve vrnitvenega in odstranitvenega zahtevka

VSRS Sklep Cp 35/2020 - Vrhovno sodišče

Wed, 01/20/2021 - 15:50
Navodila pritožbenega sodišča za dopolnitev dokaznega postopka in za zapolnitev vrzeli v dejanskem stanju ne kažejo na to, da bi šlo za pretirano kompleksen postopek, ki bi bil že prima facie časovno in stroškovno tako zelo potraten, da bi smotrnost njegove izvedbe pred sodiščem prve stopnje pretehtala nad interesom strank, da se o režimu stikov dokončno odloči že pred pritožbenim sodiščem. Skupno obravnavanje preživnine in še preostalega dela režima stikov bi odločitev o stikih zelo verjetno zavleklo, predvsem pa jo ponovno podvrglo pritožbenemu preizkusu in času, ki bo za to potreben. Po oceni Vrhovnega sodišča bi to neutemeljeno poseglo v pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

VSRS Sklep VIII Ips 21/2020 - Vrhovno sodišče

Wed, 01/20/2021 - 15:22
Tožena stranka je ob delni pripoznavi tožbenega zahtevka navedla, da s podano delno pripoznavo nikakor ne priznava, da tožniku tedenski počitek sploh ni bil zagotovljen in tudi ne, da bi bilo število vtoževanih dni nesporno. Delno pripoznavo je podala zgolj zaradi enakega obravnavanja vseh pripadnikov na misijah. Glede na takšno izrecno in nedvoumno izjavo tožene stranke je zmoten zaključek sodišč, da je tožena stranka s pripoznavo priznala temelj tožbenega zahtevka ter da sta sporna le še višina glavnice in zakonske zamudne obresti. Sodišče druge stopnje je dopolnilo obrazložitev sodišča prve stopnje z izjavami določenih prič, čeprav sodba sodišča prve stopnje dokaznih zaključkov v tem delu sploh nima. Poleg tega ni odgovorilo na izrecne pritožbene ugovore tožene stranke v zvezi z (ne)oblikovanjem dokazne ocene sodišča prve stopnje, glede nepopolnega povzemanja izjav in izpovedb prič ter splošne in nedoločne izpovedbe tožnika. Z vsem tem je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

VSRS Sklep I R 162/2020 - Vrhovno sodišče

Wed, 01/20/2021 - 15:22
Obravnavana zadeva je postala odmevna zaradi izjemne medijske izpostavljenosti, ki je sledila neposredno odvzemu otrok, v javnosti pa so se na sporni dogodek prek medijev s svojimi komentarji in interpretacijami odzivale številne osebe, ki s samim sojenjem niso bile seznanjene. V takih okoliščinah je sodišče upravičeno in tudi dolžno o zadevi podati informacije z namenom objektivnega prikaza celotnega poteka dogodkov. Drži, da je obravnavana zadeva postala skrajno medijsko izpostavljena. Vendar to ne more biti razlog za prenos krajevne pristojnosti. V nasprotnem bi namreč lahko deležniki postopka že samo z vzbujanjem medijske pozornosti izigrali pravila procesnih zakonov o krajevni pristojnosti. Enako velja glede toženkine trditve, da naj bi splošna javnost pristojnemu sodišču ne zaupala več. Javnost namreč prav vseh upoštevnih okoliščin konkretne zadeve ne pozna in jih (zaradi tajnosti postopka) tudi ne more in ne sme poznati. Javno mnenje je odvisno od nepopolnih informacij, ki jih pristojno sodišče lahko dopolni le v okvirih, kot so pojasnjeni zgoraj. Na ta način ustvarjeno (ne)zaupanje splošne javnosti v (ne)pristranskost sojenja pa ne more pomeniti razloga za delegacijo pristojnosti sodišča.

VSRS Sklep I Up 102/2020 - Vrhovno sodišče

Wed, 01/20/2021 - 15:22
Z odločbo, izdano po nadzorstveni pravici, je bila razveljavljena odločba organa prve stopnje, s čimer pa postopek v tej zadevi ni bil končan, saj bi moral pristojni organ prve stopnje o zahtevku pritožnice za ugotovitev izpolnjevanja pogojev za priznanje statusa kmetijske organizacije odločiti ponovno. Zoper novi akt bi imela pritožnica pravico do pritožbe v upravnem postopku in ko bi bilo odločeno o pritožbi, če bi bili izpolnjeni pogoji iz ZUS-1, tudi do tožbe v upravnem sporu. Sodno varstvo bi bilo pritožnici torej ob izpolnitvi prej navedenih pogojev zagotovljeno zoper novo odločbo o statusu kmetijske organizacije. Zahtevek glede statusa kmetijske organizacije bi namreč s tem ostal nerešen in bi prvostopni organ moral o njem ponovno odločiti ter izdati novo odločbo. Na odločitev pa ne vpliva dejstvo, da je v obravnavani zadevi pritožnica kasneje med postopkom vlogo za priznanje statusa kmetijske organizacije umaknila in se s tem odpovedala izdaji odločbe ter uporabi nadaljnjih pravnih sredstev.

VSRS Sklep II DoR 247/2019 - Vrhovno sodišče

Wed, 01/20/2021 - 15:22
Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

VSRS Sodba VIII Ips 46/2020 - Vrhovno sodišče

Wed, 01/20/2021 - 15:22
Razloge, zaradi katerih je sodišče druge stopnje soprispevek tožnika znižalo za 10 %, je mogoče razumeti kot načelno stališče, da zaradi primarne obveznosti delodajalca, da zagotavlja varnost in zdravje delavca v zvezi z delom, soprispevek tožnika ne more biti ocenjen višje od odgovornosti prve toženke kot delodajalca. Takšno izhodišče je zmotno in ga zanikajo že citirane sodbe vrhovnega sodišča. Glede teh zadev sodišče sicer ugotavlja, da so podobne kot je tožnikova, nato pa kljub temu, da je bil v dveh od treh predstavljenih zadev soprispevek delavca ocenjen v višini 60 %, zaključi, da je nepravilna ocena soprispevka tožnika v višjem deležu od odgovornosti delodajalca.

VSRS Sklep I Up 136/2020 - Vrhovno sodišče

Wed, 01/20/2021 - 15:21
Na dolžnost sodišča razpisati glavno obravnavo nima vpliva procesna situacija, nastala po vložitvi tožbe s strankinim priznanjem dejstva, ki je bilo v tožbi opredeljeno kot zmotno ali sploh ne ugotovljeno. ZUS-1 namreč take (nadaljnje) izjeme od odločanja na glavni obravnavi ne določa. Še več, izrecno je zanikana z določbo 60. člena ZUS-1, saj odločanje na seji izključuje poseganje v dejansko stanje, ugotovljeno v izpodbijani odločbi, zaradi česar neizvedba glavne obravnave pomeni, da je prvostopenjsko sodišče v celoti vezano na predhodno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku. Kaj drugega ne izhaja niti iz 214. člena ZPP, ki v prvem odstavku določa, da ni treba dokazovati dejstev, ki jih je stranka pred sodiščem med postopkom priznala (z izjemo, določeno v nadaljevanju stavka). Ta določba pomeni samo, da za priznano dejstvo ni treba izvesti dokazov, ki bi to dejstvo potrdili ali ovrgli, ne odpravlja pa dolžnosti sojenja na glavni obravnavi. Zato mora sodišče to, naknadno nastalo okoliščino nespornosti dejstva, s katerim dopolni ali spremeni dejansko podlago odločanja, ugotoviti na glavni obravnavi, ne pa na seji. Ob tem Vrhovno sodišče dodaja, da v obravnavani zadevi ni soočeno s primerom odločanja brez glavne obravnave s soglasjem strank, ki se v skladu z 279. a členom ZPP lahko pisno odpovesta obravnavi (v tem primeru odločanje temelji le na podlagi njunih pisnih vlog in pisnih dokazov). Ker iz izpodbijane sodbe ne izhaja, da je sodišče zgolj ponovilo okoliščine, ki jih je ugotovila pritožnica že v odločbi, in da je na istih, predhodno že ugotovljenih okoliščinah napravilo le drugačno subsumpcijo dejstev pod pravni pojem učinkovite zaščite (pred preganjanjem nedržavnih subjektov), bi te okoliščine lahko ugotovilo le po izvedbi dokazov (poročil o stanju v izvorni državi) na glavni obravnavi. V tem primeru bi pritožnica lahko izpostavila to, kar sedaj uveljavlja v pritožbi, in sicer da se sodišče sklicuje na poročila, ki niso najbolj zanesljiva oziroma objektivna in tudi izvor podatkov ni popolnoma jasen (npr. članek BBC), ter da je tožnica takoj po tretjem napadu zapustila državo in da tudi od vložitve zasebne tožbe glede prvega napada ni minilo toliko časa, da bi lahko trdila, da do pregona ni prišlo.

VSRS Sklep II Ips 76/2020 - Vrhovno sodišče

Wed, 01/20/2021 - 15:21
Revidenti reviziji ob njeni vložitvi niso priložili predloga za dopustitev revizije. Priložili so ga šele naknadno, po opozorilu nasprotne udeleženke, da je ta priloga umanjkala, in po izteku roka za vložitev revizije v „odgovoru na odgovor na revizijo“. Prepozne predložitve manjkajočih dokumentov revizijsko sodišče ne more upoštevati.

VSRS Sodba II Ips 57/2019 - Vrhovno sodišče

Wed, 01/20/2021 - 15:21
ZPP v 12. členu določa, da stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, sodišče opozori, katera pravdna dejanja lahko opravi. Prvostopenjsko sodišče je tožnika najprej dvakrat pisno poučilo, kako mora popraviti in dopolniti tožbo, da bo sploh sposobna za obravnavanje, na prvem naroku za glavno obravnavo mu je nato svetovalo zastopanje po odvetniku, predstavilo mu je možnost zaprositi za brezplačno pravno pomoč in zaradi zagotovitve kvalificiranega zastopanja je preložilo narok za mesec dni in pol. Ta rok za pripravo na glavno obravnavo ni očitno neprimeren ne tedaj, ko si stranka pooblaščenca zagotovi sama, niti tedaj, ko ji je kvalificirano zastopanje dodeljeno v okviru brezplačne pravne pomoči. Iz utemeljenih razlogov lahko stranka zaprosi tudi za njegovo podaljšanje.

VSRS Sodba II Ips 70/2020 - Vrhovno sodišče

Wed, 01/20/2021 - 15:21
Smučarska koča ne predstavlja športnega objekta v skladu s 17. členom ZSpo.

VSRS Sklep VIII DoR 250/2020-7 - Vrhovno sodišče

Wed, 01/20/2021 - 15:21
Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP z opustitvijo opredelitve do konkretnih pritožbenih ugovorov tožene stranke; - ali sta sodišči bistveno kršili določila pravdnega postopka glede oblikovanja dokazne ocene; - ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna presoja, da tožniku ni bila zagotovljena pravica do tedenskega počitka.

VSRS Sklep VIII DoR 230/2019-6 - Vrhovno sodišče

Wed, 01/20/2021 - 15:21
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se pri presoji pogoja pretežnosti iz določbe 401. člena ZPIZ-2 v skladu z Uredbo št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti upošteva tudi zavarovalna doba, dopolnjena v tujini, ali pa samo doba, dopolnjena v domačem sistemu obveznega zavarovanja.

VSRS Sklep VIII DoR 33/2019-6 - Vrhovno sodišče

Wed, 01/20/2021 - 15:21
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je zakonita redna odpoved pogodbe o zaposlitvi vodilnega delavca za določen čas iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe brez odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki je v mirovanju.

VSRS Sklep VIII DoR 192/2020-6 - Vrhovno sodišče

Wed, 01/20/2021 - 15:21
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo določbe 37. in 39. člena ZDR-1 v povezavi s 110. členom ZDR-1.

VSRS Sklep VIII DoR 97/2019-7 - Vrhovno sodišče

Wed, 01/20/2021 - 15:21
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je terjatev, ki se uveljavlja v pobot, nelikvidna terjatev, ki je iz tega razloga ni mogoče pobotati.

VSRS Sklep II DoR 464/2019 - Vrhovno sodišče

Wed, 01/20/2021 - 15:20
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima pogodbenik predpogodbe pravico razvezati pogodbo zaradi neizpolnitve in uveljavljati odškodnino za pozitivni pogodbeni interes.

VSRS Sklep VIII DoR 247/2020-5 - Vrhovno sodišče

Wed, 01/20/2021 - 15:20
Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali lahko 5. člen Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Ur. l. RS, št. 51/2008) velja retroaktivno; - ali je sodišče druge stopnje kršilo materialno pravo, ker ni uporabilo prehodne določbe iz osmega odstavka 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi (ZObr-D, Ur. l. RS, št. 40/2004).

VSRS Sklep II DoR 134/2020 - Vrhovno sodišče

Wed, 01/20/2021 - 15:20
Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

VSRS Sklep VIII DoR 234/2020-6 - Vrhovno sodišče

Wed, 01/20/2021 - 15:20
Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali sta sodišči nižjih stopenj bistveno kršili določbe pravdnega postopka glede trditvenega in dokaznega bremena ter glede oblikovanja dokazne ocene; - ali je sodišče druge stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker je zgolj povzelo stališče sodišča prve stopnje in se ni opredelilo do tega, zakaj sta izpovedi dveh prič neodločilni; - ali je v okoliščinah konkretnega primera materialnopravno pravilen zaključek, da opravljanje funkcije poveljnika oddelka pomeni kršitev pravice do tedenskega počitka.

Pages