Vrhovno sodišče

Subscribe to Vrhovno sodišče feed
Updated: 2 hours 59 sec ago

VDSS Sodba Pdp 519/2018 - Višje delovno in socialno sodišče

Wed, 12/12/2018 - 14:20
Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da tožnica ni izpostavila, zaradi katere osebne okoliščine naj bi bila pri toženi stranki pri povračilu stroškov prevoza na delo diskriminirana in da tudi zaradi morebitne diskriminacije pri povračilu teh stroškov tožnica z zahtevkom ne bi uspela. Zaradi tega sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izvajati kakršnihkoli dokazov s tem v zvezi. Prav tako pa je bilo tožnici v isti točki obrazložitve že pojasnjeno, da se pot na delo ne šteje v delovni čas.

VDSS Sodba Pdp 446/2018 - Višje delovno in socialno sodišče

Wed, 12/12/2018 - 14:20
Predmet pritožbenega preizkusa je odločitev o načinu prenehanja pogodbe o zaposlitvi in posledično o upravičenosti tožnice do plačila odpravnine. Tožnici je bila pogodba o zaposlitvi redno odpovedana iz poslovnega razloga. Tožnica je nato v času trajanja odpovednega roka s pisnim predlogom prosila toženo stranko za sporazumno prekinitev delovnega razmerja. Tožena stranka je predlogu tožnice ugodila tako, da je spornega dne izdala pisno potrdilo o prejemu prekinitve delovnega razmerja, v katerem je zgolj navedeno, da tožena stranka potrjuje prejem tožničine prekinitve delovnega razmerja. Tožničina prošnja za sporazumno prekinitev delovnega razmerja ne predstavlja predloga za sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, temveč predlog za skrajšanje odpovednega roka.

VDSS Sodba Pdp 504/2018 - Višje delovno in socialno sodišče

Wed, 12/12/2018 - 14:20
Možnost objektivne prilagoditve delovnega procesa ne pomeni, da bi bila tožena stranka dolžna na novo ustanoviti posebno delovno mesto za tožnika, da bi delo v okviru svojih omejitev lahko opravljal, saj je bila dolžna zgolj preveriti, ali ustrezno delovno mesto obstaja, kar pa je storila. Sodišče pa sicer ni pristojno presojati ali ocenjevati poslovnih in organizacijskih odločitev delodajalca, ki je povsem samostojen pri organiziranju delovnega procesa. Z vidika obstoja utemeljenega poslovnega razloga sodišče presoja le, ali je v resnici podan in ali ne gre zgolj za navidezni razlog ter ali ne gre za rešitve na strani delodajalca, ki pomenijo kršitev prepovedi diskriminacije, kot to sicer določa 6. člen ZDR-1.

VDSS Sodba Pdp 561/2018 - Višje delovno in socialno sodišče

Wed, 12/12/2018 - 14:20
Do prenosa podjetja oziroma dela podjetja ali dejavnosti pride na podlagi samega zakona, ne glede na morebitno drugačno dogovarjanje med delodajalcem prenosnikom in delodajalcem prevzemnikov. Pri tem ni bistveno, da ni šlo za prenos gospodarske dejavnosti (v ožjem pomenu besede), temveč za prenos raziskovalne dejavnosti. Tudi raziskovalna dejavnost se glede na dejstvo, da se kot storitev ponuja na trgu in konkurira storitvam, ki jih ponujajo drugi subjekti, ki izvajajo dejavnosti s pridobitnim namenom, šteje kot gospodarska dejavnost v smislu 2. točke 1. člena Direktive Sveta 2001/23/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetja ali obratov. Glede na to, da bi bil tožnik v primeru, če bi bilo njegovemu tožbenemu zahtevku za reintegracijo ugodeno, reintegriran k toženi stranki le za 33 % njegovega delovnega časa (za 13,2 uri na teden), je treba kot osnovo za izračun višine denarnega povračila uporabiti sorazmerni del tožnikove plače, izplačane v zadnjih treh mesecih od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.

VDSS Sodba Pdp 468/2018 - Višje delovno in socialno sodišče

Wed, 12/12/2018 - 14:20
Dejstvo, da je tožnica delo pri toženi stranki opravljala na podlagi napotnice študentskega servisa, ni ovira za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za to obdobje, če so obstajali vsi elementi delovnega razmerja po 4. členu ZDR-1. V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da volja pogodbenih strank, da se sklepa pogodba o zaposlitvi oziroma delovno razmerje pri ugotavljanju obstoja elementov delovnega razmerja ni bistvena.

VDSS Sodba Pdp 472/2018 - Višje delovno in socialno sodišče

Wed, 12/12/2018 - 14:20
O projektu in posledično o projektnem delu je mogoče govoriti, če je rezultat projekta nekaj novega - produkt ali storitev, če so viri projekta posebej predvideni in omejeni ter povezani s tveganjem in če ima projekt tudi predviden svoj zaključek. Različne potrebe po delu javnih uslužbencev v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev, s katerimi je tožena stranka utemeljevala sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas, nikakor niso mogle predstavljati samostojnega projekta v smislu navedenih elementov splošne opredelitve projekta in projektnega dela. Tožnica v času sklenjenih pogodb o zaposlitvi ni delala na nobenem posebej organiziranem projektu, katerega zaključek bi bil izrecno predviden. Navedeno pomeni, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas na podlagi določb 56. člena ZDR-1 in tretjega odstavka 68. člena ZJU prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Pri odločanju o sodnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 118. člena ZDR-1 ni odločilna samo delavčeva želja po prenehanju delovnega razmerja oziroma želja po nadaljevanju, temveč je lahko pravno relevantna tudi delodajalčeva zmožnost sprejeti odpuščenega delavca nazaj k sebi. Ta se lahko kaže tudi v subjektivno porušenem odnosu med delodajalcem in delavcem, zaradi katerega bi bilo nadaljevanje delovnega razmerja znatno oteženo.

VDSS Sodba Pdp 583/2018 - Višje delovno in socialno sodišče

Wed, 12/12/2018 - 14:10
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je bila dana v zakonsko določenem subjektivnem roku. Že pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi so obstajali razlogi, ki so jo utemeljevali (izbirna pravica če in kdaj bo izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi je izključno na delavcu), vendar za ugotovitev, da je bil spoštovan prekluzivni rok, to ni pomembno. Pomembno je, da so bili podani pogoji za izredno odpoved po 4. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1 (plače niso prejeli v določenih rokih petkrat zaporedoma) tudi v času izrednih odpovedi pogodb o zaposlitvi, ne glede na to, da so odpovedni razlogi obstajali že tudi prej, pa se takrat delavci še niso odločili za odpoved. Pritožba neutemeljeno izpodbija odločitev prvostopnega sodišča o zahtevku za plačilo denarnega nadomestila za neizrabljeni letni dopust tožnici. Glede samega temelja za priznanje tega nadomestila je pravilen zaključek, da tožnica zaradi ravnanj tožene stranke dejansko ni mogla izkoristiti svoje pravice do izrabe dopusta. Zaradi nezakonitih ravnanj tožene stranke je tožnica utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je učinkovala brez odpovednega roka, in zato letnega dopusta ni mogla izrabiti oziroma je to pravico izgubila, pri tem pa ji ni mogoče očitati, da bi lahko vnaprej predvidela nastanek vzroka, ki ji bo onemogočal izrabo dopusta. Zato je njen zahtevek po samem temelju utemeljen.

VDSS Sodba Pdp 697/2018 - Višje delovno in socialno sodišče

Wed, 12/12/2018 - 14:10
Sodišče prve stopnje je v zvezi s tožnici očitanimi kršitvami v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (to je glede žaljivega in nespoštljivega obnašanja do ravnatelja tožene stranke in sodelavca ter glede vplivanja na varovanko, da je ta po tožničinih navodilih lastnoročno napisala pisno izjavo, ki ne ustrezna dejanskemu stanju) ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva ter sprejelo pravilen materialnopravni zaključek, da te kršitve predstavljajo utemeljen odpovedni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.

VDSS Sklep Pdp 694/2018 - Višje delovno in socialno sodišče

Wed, 12/12/2018 - 14:10
Toženec je zoper odločitev sodišča prve stopnje - zamudno sodbo - vložil pritožbo. Ker ob vložitvi pritožbe sodne takse ni plačal, ga je sodišče s plačilnim nalogom pozvalo, da v roku 15 dni od vročitve naloga takso plača. Tožnik sodne takse ni plačal niti do izteka roka, ki mu ga je določilo sodišče v nalogu. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, zato je skladno z določbo 105.a člena ZPP pravilno štelo, da je pritožba umaknjena.

VDSS Sklep Pdp 534/2018 - Višje delovno in socialno sodišče

Wed, 12/12/2018 - 14:10
Obligacijski zakonik v 131. členu ureja podlage za odgovornost in določa, da kdor drugemu povzroči škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Za škodo se odgovarja v primeru, če so podane vse štiri predpostavke odškodninske odgovornosti in sicer nedopustno ravnanje, nastala škoda, vzročna zveza in odgovornost povzročitelja, kar bo moralo sodišče jasno obrazložiti po posameznih postavkah. V tem delu je podana bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodbe v tem delu tudi ni mogoče preizkusiti.

VDSS Sklep Pdp 570/2018 - Višje delovno in socialno sodišče

Wed, 12/12/2018 - 14:10
Glede na to, da tožnik niti v predlogu za obnovo postopka niti v svoji pripravljalni vlogi ni navedel, na podlagi katerega od obnovitvenih razlogov, taksativno naštetih v 394. členu ZPP, je vložil predlog za obnovo, ga je sodišče prve stopnje glede na njegovo vsebino utemeljeno obravnavalo kot predlog po 10. točki 394. člena ZPP. Predlog je pravilno zavrglo na podlagi prvega odstavka 398. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 395. člena ZPP, ker je ugotovilo, da je imel tožnik v postopku zaslišanja sporne priče v tem individualnem delovnem sporu možnost s postavljanjem konkretnih vprašanj navedeni priči razčistiti vsa odločilna dejstva. To pa pomeni, da tožnik ni izkazal, da (ob primerni skrbnosti) pri zaslišanju te priče v postopku tega individualnega delovnega spora ni mogel z navedeno pričo razčistiti spornih vprašanj glede vsebine spornih poročil oziroma drugih spornih vprašanj, ki jih navaja v predlogu za obnovo postopka.

VDSS Sodba Pdp 436/2018 - Višje delovno in socialno sodišče

Wed, 12/12/2018 - 14:10
Pri uvrstitvi v višji plačilni razred po 45.a členu Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi ni šlo za izjemno napredovanje, temveč zgolj za to, da se je delavcu zvišala plača, če je izpolnil pogoj, ki je bil identičen tistemu, ki je bil sicer določen za izjemno napredovanje. Določbi 3. in 3a. člena ZSPJS člena predstavljata pravno podlago za reševanje morebitnih nezakonitosti pri določitvi nižje plače. Zakonska ureditev je začela veljati po 1. 7. 2005, ki torej pomeni presečni dan za reševanje morebitnih nezakonitosti pri določitvi nižje plače, kljub dokončnosti in pravnomočnosti individualnih delovnopravnih aktov o plači. Morebitnih nezakonitosti pri določitvi nižje plače, ki so se zgodile pred 1. 7. 2005, oziroma je bil akt delodajalca pred tem datumom pravnomočen, ni mogoče naknadno sanirati z uporabo določb ZSPJS in na ta način posegati v dokončne in pravnomočne individualne delovnopravne akte o plači. V obravnavani zadevi je treba upoštevati stališče Vrhovnega sodišča RS, da poseganje za nazaj v pravnomočne odločbe, ni dopustno. Tožnica torej tudi s tega vidika ni upravičena do določitve drugačnega količnika, kot ga prejema sedaj, glede na to, da je bila prva določitev plače po presečnem datumu pravilna in zakonita, temeljila pa je na upoštevanju tožničinega delovnega mesta in pravnomočne prevedbe po ZJU.

VSL Sklep VII Kp 58229/2017 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 12/12/2018 - 13:50
Obtožni predlog očita obdolžencu kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, in sicer prvo izvršitveno ravnanje, to je poškodovanje tuje stvari. Sam izraz poškodovanja predstavlja abstraktni zakonski znak kaznivega dejanja, katerega je potrebno napolniti s konkretnimi okoliščinami. Samo poškodovanje stvari predstavlja povzročitev škode z delnim uničenjem ali okvaro stvari. Državni tožilec bi torej moral navesti zakaj so vrata bila delno uničena (npr. se niso dala več zapreti, bila so zvita …) ali njihovo okvaro (na njih je poškodovan lak, barva in podobno). Državni tožilec v obtožnem aktu ni opisal konkretnih okoliščin poškodovanja vrat, zato tudi po presoji sodišča druge stopnje le abstraktna navedba, da je obdolženec vrata poškodoval, ne zadošča.

VSL Sklep I Cp 1517/2017 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 12/12/2018 - 13:50
Predmet tega postopka je vzpostavitev etažne lastnine na stavbi z naslovi A. 1, 3 in 5 ter B. 2. Stavba oziroma posamezni deli v stavbi so že vpisani v kataster stavb. Med udeleženci in predlagatelji postopka je sporno, ali je sedanji katastrski vpis stavbe (kot enotne/ene stavbe s štirimi vhodi) pravilen oziroma ali ustreza dejanskemu stanju, ali pa bi se morala obravnavana stavba razdeliti na več ločenih stavb v skladu z določbami ZEN. Še drugače povedano, sporno je, ali gre za eno stavbo, na kateri obstoji enovita etažna lastnina, ali za tri stavbe, na katerih na vsaki posebej obstoji etažna lastnina, ki je stvarnopravno neodvisna od etažne lastnine na preostalih dveh stavbah. Za rešitev spornega vprašanja je odločilno, kako je dejanska etažna lastnina v relevantnem obdobju nasta(ja)la. Še drugače povedano, „pravilnost“ katastrskega vpisa ni odvisna od ugotovitev izvedencev (ki sta vsak s svojega vidika dopustila obe možnosti), ampak od tega, ali je dejanska etažna lastnina nastala na vsaki stavbi posebej že pred uveljavitvijo SPZ.

VSL Sklep II Kp 38993/2011 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 12/12/2018 - 13:50
V četrtem odstavku 95. člena ZKP je določeno, da se lahko predlog za oprostitev, odložitev oziroma obročno plačilo stroškov kazenskega postopka, med katere spada tudi sodna taksa, poda najpozneje do izteka roka za plačilo, ki ga določi sodišče. V ZST-1 pa je v drugem odstavku 5. člena določeno, da je sodno takso potrebno plačati najpozneje v roku, določenem v plačilnem nalogu, ki v skladu s prvim odstavkom 34. člena ZST-1 znaša 15 dni od vročitve plačilnega naloga. Povsem neutemeljeno je pritožničino sklicevanje na ZP-1, ki naj bi po njenem v nasprotju z ZKP dopuščal, da lahko sodišče tudi po izvršljivosti plačilnega naloga storilcu prekrška dovoli obročno plačilo sodne takse. Pritožnica namreč spregleda, da ima ZP-1 v petem odstavku 144. člena ZP-1 identično določbo kot je v četrtem odstavku 95. člena ZKP, ki določa, da je predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo stroškov prekrškovnega postopka potrebno podati najpozneje do izteka roka za plačilo, ki ga je določilo sodišče v plačilnem nalogu.

VSL Sklep VII Kp 39733/2016 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 12/12/2018 - 10:50
Prvostopenjski sodnik v skrajšanem postopku po uradni dolžnosti najprej opravi t.i. formalni preizkus obtožnega predloga (prvi odstavek 435. člena ZKP), pri katerem ugotavlja, ali ima obtožni predlog morebitne formalne pomanjkljivosti. Če pri tem preizkusu sodnik spozna, da obstajajo formalne napake, pozove vložnika, da jih odpravi oziroma vlogo dopolni in mu zato določi primeren rok (76. člen ZKP). Materialni oziroma vsebinski preizkus pa je faza, ki sledi predhodnemu formalnemu preizkusu. Obsega presojo, ali so podani pogoji za ustavitev kazenskega postopka po prvem odstavku 437. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 277. člena ZKP. V tej fazi sodišče sprejme svojo odločitev, ne da bi vložnika pozvalo k dopolnitvi oziroma vsebinski popravi pomanjkljivega obtožnega predloga.

VSM Sklep I Cpg 78/2018 - Višje sodišče v Mariboru

Wed, 12/12/2018 - 10:20
Gre za pogodbeno odškodninsko odgovornost zaradi kršitve pogodbe o mednarodni prodaji blaga, saj sta pravdni stranki iz različnih držav. Za določitev merodajnega prava je relevantna Uredba RIM I. V skladu s 25. členom Rim I ne posega v uporabo mednarodnih konvencij. Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga1 (v nadaljevanju Dunajska konvencija - DK) je specialnejši predpis od RIM I, ki se neposredno uporabi, kadar so izpolnjeni pogoji za njeno uporabo, razen če stranke izrecno izključujejo njeno uporabo. Dunajske konvencije se tako uporablja za prodajno pogodbo med strankama, ki imata svoj sedež na ozemlju različnih držav. V skladu z 39. členom DK (II. poglavje Obveznosti prodajalca) kupec izgubi pravico, da se sklicuje na pomanjkljivosti glede istovetnosti blaga, če o tem prodajalcu ni poslal obvestila v primernem roku oz. najpozneje v dveh letih od dneva dejanske izročitve blaga kupcu.

VSM Sklep I Cpg 344/2018-2 - Višje sodišče v Mariboru

Wed, 12/12/2018 - 10:20
Taksna obveznost, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, res nastane že z vložitvijo pritožbe in ne šele z izdajo plačilnega naloga. Vendar pa, kot že obrazloženo, predstavlja pravni naslov za plačilo sodne takse plačilni nalog. Šele s plačilnim nalogom se ugotovi obstoj taksne obveznosti, njena višina in zapadlost le-te. Dokler ni ugotovljeno, ali taksna obveznost obstoji oziroma je nastala in kolikšno sodno takso je taksni zavezanec dolžan plačati, ni pogojev za odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse. To še posebej ne v okoliščinah obravnavanega primera, ko je stranski intervenient oprostitev plačila sodne takse predlagal podrejeno, v kolikor sodišče ne bi sledilo ugovoru zoper plačilni nalog. S slednjim si je namreč prizadeval v prvi vrsti doseči odločitev oziroma ugotovitev, da taksna obveznost za vložitev pritožbe ni nastala.

VSRS Sklep II DoR 279/2018 - Vrhovno sodišče

Tue, 12/11/2018 - 15:01
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

VSRS Sklep II DoR 295/2018 - Vrhovno sodišče

Tue, 12/11/2018 - 15:01
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Pages