Vrhovno sodišče

Subscribe to Vrhovno sodišče feed
Updated: 17 min 6 sec ago

VSL Sklep VII Kp 22491/2014 - Višje sodišče v Ljubljani

Fri, 04/19/2019 - 12:50
Opis kaznivega dejanja v delu, da je izjava delodajalca ponarejena, ker je ni podpisala določena oseba, ne zadošča za objektivizacijo okoliščine o lažnosti vsebine listine.

VSL Sklep V Kp 8522/2013 - Višje sodišče v Ljubljani

Fri, 04/19/2019 - 12:50
Izločitev dokazov lahko predlagata stranki postopka, to sta tožilec in obdolženec. Pravna oseba, ki se v kazenskem postopku obravnava kot prejemnica premoženjske koristi, ni upravičena predlagati izločitve dokazov.

VSL Sodba VI Kp 53723/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Fri, 04/19/2019 - 12:50
Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo izreklo na podlagi sporazuma o priznanju krivde z dne 17. 12. 2018 (list. št. 182 in 183). Drugi odstavek 370. člena ZKP določa, da se v takih primerih sodba ne sme izpodbijati iz razlogov po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP (zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja) in po 4. točki prvega odstavka 370. člena ZKP (zaradi odločb o kazenskih sankcijah, odvzemu premoženjske koristi, stroških kazenskega postopka, premoženjskopravnih zahtevkih in zaradi odločbe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji). Zato so vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odločbi o kazenski sankciji in odvzemu premoženjske koristi, v katerih se pritožnik zavzema za znižanje kazni zapora in "oprostitev" odvzema premoženjske koristi, povsem neupoštevne.

VSRS Sodba IV Ips 42/2018 - Vrhovno sodišče

Fri, 04/19/2019 - 12:50
Drži, da v obrazcu izjave, katere predložitev je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval z namenom preverjanja dokazovanja pogoja tehnične usposobljenosti ponudnika, ni natančno navedena oprema in gradbena mehanizacija, ki jo mora imeti ponudnik. Vendar to ne pomeni, da (ne)resničnosti inkriminirane izjave v konkretnem primeru ni mogoče presojati, in da v opisu ravnanja niso ustrezno konkretizirani vsi zakonski znaki očitanega prekrška.

VSL Sodba II Kp 15808/2014 - Višje sodišče v Ljubljani

Fri, 04/19/2019 - 12:50
Pri nepravi obnovi kazenskega postopka se odločba o kazni lahko spremeni samo v korist obsojenca. Sodišče izreče novo enotno kazen ob upoštevanju obteževalnih in olajševalnih okoliščin, ki so bile ugotovljene pri odmeri kazni v rednem kazenskem postopku. Zastaranje kazenskega pregona se pretrga, če storilec v času, ko teče zastaralni rok, stori enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, po pretrganju pa začne zastaranje teči znova.

VSL Sodba II Kp 31924/2015 - Višje sodišče v Ljubljani

Fri, 04/19/2019 - 12:50
Če sodišče odloči, da pogojne obsodbe ne bo preklicalo, lahko takšno odločitev sprejme le v času, ko še teče preizkusna doba za prej storjeno kaznivo dejanje.

VSL Sklep I Kp 730/2013 - Višje sodišče v Ljubljani

Fri, 04/19/2019 - 12:50
Tudi v postopku odločanja o predlogu za alternativno izvršitev zaporne kazni mora biti v skladu z 22. členom URS, obsojencu dana možnost izjave o celotnem zbranem procesnem gradivu, ki vpliva na odločitev sodišča (mnenje CSD, ODT itd.).

VSL Sodba I Cp 1554/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 04/18/2019 - 14:10
Ker se je toženec, kot odvetnik, ki je s pogodbo odplačno prevzel tožnikovo odvetniško pisarno, zaradi odpadle pravne podlage okoristil na tožnikov račun, mu je dolžan nadomestiti vrednost ocenjene koristi.

VSRS Sklep II DoR 34/2019 - Vrhovno sodišče

Thu, 04/18/2019 - 13:40
Predlog se zavrne.

VSL Sklep II Kp 38372/2015 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 04/18/2019 - 13:40
Odvzem predmetov po 498. členu ZKP kljub sklicevanju na določbe KZ nima lastnosti varnostnega ukrepa oziroma kazenske sankcije, temveč gre za poseben ukrep oziroma preventivni ukrep sui generis. Plačilo sodne takse se naloži obdolžencu, ki mu je bila pravnomočno izrečena kazenska sankcija ali mu je bila kazen pravnomočno odpuščena.

VSRS Sodba II Ips 313/2017 - Vrhovno sodišče

Thu, 04/18/2019 - 13:40
Igra nogometa na zunanjem igrišču, pa čeprav nima kanalete ob robu igrišča, ne predstavlja takšne povečane nevarnosti za nastanek poškodb, da bi od organizatorja terjala posebne varnostne ukrepe. Tudi zahteva, da organizator na takšnem igrišču sploh ne bi smel organizirati vadbe, je po oceni Vrhovnega sodišča pretirana. S tem, ko delodajalcu pripišemo krivdno odgovornost, čeprav ni opustil nobenih varnostnih ukrepov, slabimo preventivno funkcijo odškodninskega prava. Pri pravilni uporabi pravil o krivdni odgovornosti se delodajalec namreč lahko zanese, da ne bo odgovarjal za škodo, če bo upošteval predpise o varnosti pri delu in izvedel običajne varnostne ukrepe. Takšno izhodišče vzpodbuja tako delodajalca kot tudi delavca k učinkoviti stopnji preventive. Zelo pomembno je tudi, da v slovenski pravni ureditvi, odškodninsko pravo nima socialne funkcije, saj so temu namenjeni predpisi o socialnem in zdravstvenem varstvu6, v primeru policistov pa tudi predpisi Zakona o organiziranosti in delu v policiji (81. in 83. člen) in Kolektivne pogodbe za policiste o njihovem dodatnem pokojninskem in nezgodnem zavarovanju.

VSL Sklep VII Kp 46469/2017 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 04/18/2019 - 13:40
Opis kaznivega dejanja poleg znakov prekrška obsega še natančen opis lahke telesne poškodbe, ki je pri obravnavanem kaznivem dejanju bistvena, zato ni podana objektivna identiteta med prekrškom in kaznivim dejanjem. Povedano še drugače, opis kaznivega dejanja je glede na izvršitveno ravnanje in predmet napada v bistvenem enak opisu prekrška, vendar opis prekrška ni vseboval posledice izvršitvenega ravnanja obdolženke, to je lahke telesne poškodbe, storjene na način in s sredstvom, da se lahko telo hudo poškoduje, kar je bistven zakonski znak očitanega kaznivega dejanja in prav v tem je kvalitativna razlika med opisom obeh ravnanj.

VSRS Sodba II Ips 323/2017-8 - Vrhovno sodišče

Thu, 04/18/2019 - 13:40
V primeru, da zmotne uporabe materialnega prava ni, se višjemu sodišču do argumentov, ki jih je v zvezi z nasprotnim stališčem v postopku na prvi stopnji (ne pa tudi v pritožbi) podal pritožnik, ni treba opredeljevati (četudi je opredelitev do njih opustilo že prvostopenjsko sodišče). Zgolj dejstvo, da sta kot podlaga za vpis lastninske pravice tožene stranke v zemljiško knjigo navedena 34. in 74. člen ZZad, za dejansko pridobitev lastninske pravice ne zadošča. Zemljiškoknjižni sklep Dn 511/2006, s katerim je bila ta v zemljiško knjigo vpisana, namreč ne pomeni meritorne odločbe o njeni lastninski pravici. Gre le za sklep, s katerim je bila izvedena z zakonom določena vknjižba, brez vsebinske presoje o tem, ali je nepremičnina, na kateri je bila do tedaj vknjižena družbena lastnina in pravica uporabe tožene stranke, tudi dejansko premoženje tožene stranke v smislu 74. člena ZZad. Za pretvorbo pravice uporabe v lastninsko pravico je ključno, kdo je pravico uporabe dejansko imel in ne kdo je bil kot njen imetnik vpisan v zemljiško knjigo.

VSRS Sodba II Ips 6/2018 - Vrhovno sodišče

Thu, 04/18/2019 - 13:10
Pri razlagi pravnega vprašanja, katere obveznosti v skladu z drugim odstavkom 56. člena ZZZDR bremenijo oba zakonca, je treba prvenstveno izhajati iz dejstva, da je vsak posameznik avtonomen in v prvi vrsti sam odgovarja za svoja ravnanja (in obveznosti). V skladu z navedenim izhodiščnim načelom je ustavnopravno dopustno naprtiti obveznost še komu drugemu (v tem primeru zakoncu) le, če to izhaja iz narave stvari. Takšna narava stvari je tudi prelivanje premoženjske sfere obeh zakoncev v vsakdanjem življenju, skupnem bivanju ali skupnem podjemu. Ta v določenem obsegu z razlogi nujnosti terja, da se ju v razmerju do tretjih obravnava kot enoten (skupen) premoženjskopravni subjekt.

VSRS Sklep II DoR 440/2018 - Vrhovno sodišče

Thu, 04/18/2019 - 13:10
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali upravnikova opustitev, da etažne lastnike stavbe obvesti o obvestilu sodišča in postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča, pomeni obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena Zakona o pravdnem postopku.

VSL Sodba I Cpg 919/2017 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 04/18/2019 - 13:01
Za sklenitev najemne pogodbe posebna obličnost ni predpisana, kar pomeni, da je lahko sklenjena tudi ustno, tako sklenjeno ustno pogodbo pa pogodbeni stranki lahko tudi (kasneje) zapišeta. Tako trditve tožeče stranke o sklenjeni ustni najemni pogodbi, kot tudi kasneje predložena sklenjena pisna najemna pogodba torej glede samega dejstva sklenitve najemne pogodbe nista medsebojno nasprotujoči. V obravnavanem primeru je tožeči stranki že s samim najemom traktorja in ne šele s plačilom najemnine nastala škoda. Da bi bil najem traktorja brezplačen, namreč tožena stranka ni zatrjevala. Zato za obravnavani primer nastanka škode ni relevantno, ali je bila najemnina plačana s kompenzacijo ali pa najemodajalec še vedno vodi terjatev za najemnino do najemnika – tožeče stranke. Zato ne gre za bistveno postopkovno kršitev zaradi v sodbi navedenih dejstev glede plačila najema, ki bi bila med seboj v nasprotju, ker ta dejstva za odločitev o nastanku škode niso bila relevantna, kot je to pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče. Pravilno je tudi ugotovilo, da je bila za toženo stranko glede na to, da je bila tožeča stranka gospodarski subjekt, tovrstna škoda zaradi njene zamude pri izplačilu odškodnine za poškodovani traktor predvidljiva (prvi odstavek 243. člena OZ).

VSL Sklep Cst 515/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 04/18/2019 - 13:01
Pravni pouk, po katerem teče rok za vložitev ugovora zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajni pogodbe „za druge osebe“ od dneva objave sklepa, se nanaša na upnike, ki so prijavili svojo udeležbo v postopku.

VSRS Sklep I R 45/2019 - Vrhovno sodišče

Thu, 04/18/2019 - 13:01
Tehten razlog za delegacijo pristojnosti je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine ne mogli prosto odločati po svoji vesti. Okoliščina, da je tožena stranka zaposlena na sodišču, pred katerim je v teku konkretni postopek, je po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča takšna okoliščina.

VSM Sklep IV Kp 27016/2011 - Višje sodišče v Mariboru

Thu, 04/18/2019 - 13:01
Prikrajšanje delavca za pravico, ki mu pripada (kot to izpostavlja pritožba), je namreč zakonski znak očitanega kaznivega dejanja po prvem odstavku 196. člena KZ-1, medtem ko je kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1 (ki je veljalo v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja, torej pred uveljavitvijo novele KZ-1E) storjeno, če ima dejanje iz prvega odstavka za posledico nezakonito prenehanje delovnega razmerja, neupravičeno neizplačilo treh zaporednih plač ali izgubo pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov. Opis dejanja iz obtožnega predloga državne tožilke pa ne vsebuje konkretizacije zakonskega znaka neupravičenega neizplačila treh zaporednih plač, kot to skuša prikazati pritožba. Iz opisa namreč niti ne izhaja, da obdolženec v nasprotju s predpisi delavcem ni izplačal plač za posamezno obdobje. Šele na podlagi tako oblikovanega konkretnega dejanskega stana, bi lahko sodišče prve stopnje presodilo, ali je podan tudi abstraktni dejanski stan neupravičeno neizplačilo treh zaporednih plač, ki je (kot alternativno določen zakonski znak) potreben za kvalificirano obliko kaznivega dejanja kršitev temeljnih pravic delavcev iz drugega odstavka 196. člena KZ-1. Da bi v konkretnem primeru morebiti šlo za izgubo pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov, pa pritožba niti ne zatrjuje.

VSL Sklep II Cp 2057/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 04/18/2019 - 13:01
Sodišče prve stopnje se je s postavitvijo skrbnika za posebni primer izognilo zahtevam ZPP o postavitvi začasnega zastopnika. Iz razlogov izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, da bi centru za socialno delo predlagalo postavitev zakonitega zastopnika, skrbnika ali skrbnika za posebni primer (in bi tak postopek predlogo trajal); skrbnika za posebni primer pa je postavilo tudi ne da bi izvedlo postopek, kakršnega za postavitev pod skrbništvo predvideva ZZZDR. Pritožbeno sodišče ne izključuje povsem možnosti, da bi sodišče postavilo skrbnika za posebni primer (če se bo v nadaljevanju postopka res pokazalo, da tožnica ne razume pomena svojih dejanj in ne zmore oblikovati ali izraziti prave volje, ter CSD ne bo postavil skrbnika), a opozarja, da bo morala biti v tem primeru raven vsebinske presoje pogojev za postavitev in primernosti osebe skrbnika takšna, kot je pred CSD. Stranki pa morajo biti ob tem tudi zagotovljene pravice, ki ji jih daje ZZZDR v postopku postavitve skrbnika. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožnica ni sposobna razumeti pomena svojih dejanj in oblikovati prave volje ter ustrezno skrbeti za varstvo svojih pravic in koristi v pravdnem postopku. Takšna ugotovitev še ne pomeni nujno, da je bila njena pooblastitev odvetnika neveljavna. Kakšno je (bilo) tožničino razumevanje enostranskega pravnega posla pooblastitve oziroma njeno razumevanje mandatne pogodbe (v času, ko je podpisala pooblastilo), bi moralo sodišče prve stopnje tudi preveriti z izvedencem.

Pages