Vrhovno sodišče

Subscribe to Vrhovno sodišče feed
Updated: 26 min 6 sec ago

VSL Sklep II Kp 2201/2017 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 04/18/2019 - 13:01
Pri kaznivem dejanju z blanketno dispozicijo mora biti pravni predpis, ki dispozicijo dopolnjuje, naveden v opisu kaznivega dejanja, poleg tega pa morajo biti v izreku obtožnice navedene konkretne okoliščine, ki utemeljujejo očitek kršitve dopolnilne norme.

VSL Sklep I Cpg 978/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 04/18/2019 - 13:01
Neobstoj pravočasnega upnikovega (tožeče stranke) predloga za nadaljevanje postopka lahko vpliva le na (nadaljno) odločitev o utemeljenosti zahtevka, ne predstavlja pa ovire za nadaljevanje postopka. Kot poziv sodišča stečajnemu upravitelju, da naj prevzame pravdo, je po sodni praksi mogoče šteti vročitev sklepa o nadaljevanju postopka.

VSL Sklep in sodba I Cpg 948/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 04/18/2019 - 13:01
Če se tožena stranka na trditve tožeče stranke ustrezno (konkretizirano, substancirano) ne odzove, sodišče ne sme samo odpraviti pomanjkljivosti njenega trditvenega in dokaznega bremena, saj to presega meje razpravnega načela.

VSL Sklep II Kp 58810/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 04/18/2019 - 13:01
Bistvo obdolženkine zahteve za izločitev sodnice je njeno nestrinjanje glede procesnih odločitev sodnice. Pritožnica je prezrla, da je prav sodnik tisti, ki vodi kazenski postopek in je v skladu s sedmim odstavkom 178. člena ZKP dolžan prepovedati vprašanje, ali odgovor na postavljeno vprašanje, če to ni dovoljeno ali ni v zvezi z zadevo. Sodnik mora skladno z načelom procesne ekonomije skrbeti, da se odvrne vse, kar bi zavlačevalo postopek in ne bi koristilo razjasnitvi stvari.

VSL Sodba I Cp 2064/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 04/18/2019 - 13:01
Zgolj bivanje toženca in njegove družine tudi po 31.5.2017 v sporni nepremičnini ne pomeni podaljšanja oziroma sklenitve najemnega razmerja za nedoločen čas. Glede na ugotovitev, da toženec za uporabo nepremičnine nima pravnega naslova, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je toženec dolžan izprazniti in izročiti nepremičnino tožniku.

VSM Sodba in sklep I Cpg 233/2018 - Višje sodišče v Mariboru

Thu, 04/18/2019 - 13:01
Za odločanje o tožbenem zahtevku, kot ga uveljavlja tožnik, je bistvena predhodna presoja, katere terjatve so bile v fazi preizkusa terjatev v stečajnem postopku priznane in katere ne. Ker je bilo s Sklepom o preizkusu terjatev in ločitvenih ter izločitvenih pravic St 569/2012 z dne 8. 8. 2014 o prijavljenih terjatvah toženke v višini 371.318,15 EUR in 4.538.664,80 EUR odločeno tako, da jih je stečajna upraviteljica priznala in tudi nista bili prerekani s strani drugih upnikov, je bilo o teh terjatvah že pravnomočno odločeno. Priznanje terjatev v stečajnem postopku je namreč mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku. Ker je bilo torej o terjatvah, ki sta predmet te zadeve, to je (ne)obstoj terjatve v višini 371.318,15 EUR in (ne)obstoj terjatve v višini 4.538.664,80 EUR, že odločeno s pravnomočnim Sklepom o preizkusu terjatev, sodišče o isti stvari (terjatvi), o kateri je že bilo pravnomočno (meritorno) odločeno, ne sme odločiti ponovno (učinek res iudicata).

VSM Sklep IV Kp 23403/2016 - Višje sodišče v Mariboru

Thu, 04/18/2019 - 13:00
O namerni, zavestni kršitvi zakona je torej mogoče govoriti šele tedaj, ko se sodnik zaveda pravilnosti uporabe ene določbe, a jo namenoma uporabi drugače ali uporabi drugo, ob tem pa zasleduje cilj, da bi eni stranki v postopku škodoval ali dajal neupravičeno prednost.

VSL Sklep I Cp 122/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 04/18/2019 - 13:00
Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 213. člena ZD na pravdo pravilno napotilo dediča, katerih pravice so manj verjetne.

VSM Sklep I Cp 1059/2018 - Višje sodišče v Mariboru

Thu, 04/18/2019 - 13:00
Izjavo volje glede odtujitve ali obremenitve navedenih delnic lahko poda le toženka kot lastnica delnic.

VSRS Sklep II Ips 24/2018 - Vrhovno sodišče

Thu, 04/18/2019 - 13:00
Tožbeni zahtevek temelji na protipravnem ravnanju prve toženke kot denacionalizacijske zavezanke, ki je v tem, da je po uveljavitvi ZDen na nepremičnini, glede katere je obstajala dolžnost vrnitve, zgradila objekt, vrnitev v naravi pa zaradi tega ni bila (več) mogoča in je zato tožnik dobil v denacionalizacijskem postopku vrednostno manj, kot je vrednost v naravi vrnjene nepremičnine. Podlaga takšnemu zahtevku je nedopustno ravnanje oziroma civilni delikt, torej splošna pravila civilnega prava o povrnitvi škode.

VSL Sklep II Kp 52975/2016 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 04/18/2019 - 13:00
Sredstva javnega obveščanja so tista občila, ki dosežejo veliko število ljudi, na primer televizija, časopisi, revije, radio itd. Pismo, poslano na več naslovov, bi lahko doseglo kvalificirano obliko kaznivega dejanja obrekovanja, v kolikor bi bilo objavljeno v sredstvih javnega obveščanja ali bi bile vsaj objavljene navedbe iz pisma, ki naj bi ga tudi medijem poslali obdolženki.

VSM Sklep I Ip 84/2019 - Višje sodišče v Mariboru

Thu, 04/18/2019 - 13:00
Iz obrazložitve sklepa izhaja le ugotovitev o pravočasnosti zahteve za povrnitev stroškov, kot so ti razvidni iz stroškovnika, posplošen zaključek, da so v izreku navedeni stroški bili potrebni za izvršbo, in navedba določila osmega in petega odstavka 38. člen ZIZ, kar ne dosega standarda obrazloženosti, ki še dopušča vsebinski preizkus sklepa. Obračun ima učinek le med upnikom in izvršiteljem, ko ta postane dokončen, v razmerju do dolžnika pa mora izvršilno sodišče preizkusiti utemeljenost s strani upnika priglašenih stroškov tako, da preveri utemeljenost posameznih priglašenih postavk.

VSM Sklep V Kp 6122/2016 - Višje sodišče v Mariboru

Thu, 04/18/2019 - 13:00
Stališči, ki sta ju zavzeli Vrhovno sodišče Republike Slovenije in Ustavno sodišče Republike Slovenije v navedenih odločbah, pritožba razume narobe. Davčni postopki, ki jih je izvajal Davčni urad v kritičnem času, bi se lahko obravnavali, da se de facto vrši kazenska preiskava zoper obdolžence, le takrat ko bi policija prejela ovadbo od nekoga, ki bi prijavil davčnega zavezanca, da je utajil davek in bi naročila izvedbo inšpekcijskih in nadzornih postopkov FURS-u, ki bi torej na podlagi zahteve policije začel zbirati podatke, zbrani podatki pa bi bili uporabljeni za kasnejši kazenski postopek. V obravnavani zadevi pa je DU bil zaprošen od nemških davčnih organov, da preveri zaprošene podatke, kar pa je lahko storil le na podlagi davčno inšpekcijskega nadzora, in sicer z obnovo davčnih postopkov.

VSRS Sklep I R 2/2019 - Vrhovno sodišče

Thu, 04/18/2019 - 13:00
Če predlagatelj meni, da določen postopek teče nedopustno dolgo in da mu je bila zaradi tega kršena pravica do sojenja v razumnem roku, ima na voljo pravna sredstva v skladu z Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče.

VSL Sklep II Kp 88860/2010 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 04/18/2019 - 13:00
Sodišče ni obligirano ugoditi prošnji za izbris sodbe iz kazenske evidence, saj gre za diskrecijsko pravico sodišča. Slednje pri odločanju o obsojenčevi prošnji ugotavlja, ali je podana ena ali več takšnih okoliščin, ki pri individualnem obsojencu opravičujejo zaključek, da si izbris zasluži v krajšem času, kot je predviden za zakonsko rehabilitacijo.

VSL Sodba in sklep I Cp 121/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 04/17/2019 - 14:50
Tožnica je z zahtevkom za izročitev ključev izrazila svoj interes za izvajanje soposesti solastne nepremičnine in so nasprotni zaključki sodišča prve stopnje zmotni. Iz trditvene podlage toženca po drugi strani ne izhaja, da bi mu izročitev ključev predstavljala oviro zaradi morebitnega tožničinega posega v njegovo zasebnost oziroma nedotakljivost stanovanja. Nasprotno, v pripravljalni vlogi z 28. 3. 2018 je navedel, da tožnici bivanja ni nikoli branil ter je z izročitvijo ključev mlajši hčerki predvideval, da so ti dostopni tudi tožnici. Dodal je še, da bi tožnica hišo lahko kadarkoli uporabljala. Zato pritožbeno sodišče ne soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, ki je kljub ugotovitvi, da gre za hišo z dvema bivalnima enotama, ustavnopravnemu varstvu pravice do zasebnosti (35. člen URS) in nedotakljivosti stanovanja (36. člen URS) dalo prednost pred varstvom tožničine (so)lastninske pravice (33. člen URS). Z izpodbijano odločitvijo je sodišče ohranilo nepravično stanje, ko tožnica, ki je bila zaradi toženčeve zamenjave ključev nedopustno izključena iz soposesti solastne nepremičnine, kljub sodni odločbi o načinu razdelitve premoženja, zaradi dolgotrajnosti postopka s civilno delitvijo, svojih solastniških upravičenj še naprej ne bi mogla izvajati. Po drugi strani bi preostali lastnik ohranil izključno posest na celotni stanovanjski hiši, ki jo je zaradi zasedenosti tudi težje prodati na trgu. Solastnikova obveznost plačevanja uporabnine drugemu solastniku ni obveznost, ki bi izhajala neposredno iz njegove solastninske pravice. Takšna obveznost nastane šele tedaj, ko je podan položaj neupravičene obogatitve. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno izhajalo iz pravne podlage, ki utemeljuje zahtevek na plačilo uporabnine, zmotno pa je zaključilo, da ga tožnica ni dovolj substancirala ter ga zato zaradi nesklepčnosti zavrnilo. Tožnica je že v tožbi ustrezno opisala, v čem obstoji njeno prikrajšanje zaradi toženčevega nedopustnega ravnanja, ki je vodilo v opustitev posesti, in ga vrednostno opredelila ter dodala, da je prav za tolikšen znesek tudi toženec neupravičeno obogaten. V drugi pripravljalni vlogi, vendar še pravočasno, je dodatno navedla, da toženca kot nedobrovernega posestnika zadene breme vrnitve tudi tistih plodov, ki jih je iz kakršnegakoli razloga opustil obrati. Objektivno merilo za ugotavljanje koristi, ki pomeni najemnino, predstavlja tržna najemnina za uporabljeno stvar v spornem obdobju, pri čemer je izhodišče za določitev uporabnine povprečna najemna vrednost celotne sporne nepremičnine, ne le njenega nezasedenega dela.

VSL Sklep I Cp 1390/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 04/17/2019 - 13:20
Pritožba utemeljeno opozarja, da je dedni dogovor sodna poravnava, ki jo je treba presojati po ZPP. Člen 307 ZPP določa, da je sporazum strank o poravnavi sklenjen, ko stranki, ko prebereta zapisnik o poravnavi, podpišeta ta zapisnik. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali ne teče morda pravda o predmetu, o katerem je bila že prej sklenjena sodna poravnava in če ugotovi, da je že sklenjena sodna poravnava, tožbo zavrže (308. člen ZPP). Sodna poravnava se izpodbija s tožbo in jo lahko izpodbijajo stranke (člen 392 ZPP, ki je veljal v času sklenitve dednega dogovora). Nikakor pa ne more sodišče in to celo brez sodbe, kot utemeljeno opozarja pritožba, dednega dogovora, ki ga je samo dovolilo in se je sodnica podpisala na zapisnik, v obrazložitvah nekih kasnejših sklepov razveljaviti oziroma izreči za ničnega.

VSRS Sodba IV Ips 46/2018 - Vrhovno sodišče

Wed, 04/17/2019 - 11:00
Iz predstavljene zakonske ureditve je razvidno, da je eden od temeljnih pogojev, da vložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave izključi kaznivost za prekršek, da zavezanec davčno napoved vloži najpozneje do začetka postopka o prekršku. V skladu z določbo prvega odstavka 50. člena ZP-1 se postopek o prekršku začne po uradni dolžnosti, ko opravi prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen kakršnokoli dejanje, ali z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti.

VSRS Sodba III Ips 66/2018 - Vrhovno sodišče

Tue, 04/16/2019 - 17:00
Določba prvega odstavka 44. člena ZFPPIPP določa znesek zgornje meje odgovornosti za škodo, za katero upnikom odgovarja posamezen član poslovodstva. Če je ugotovljena škoda nižja, član poslovodstva odgovarja "samo" do višine ugotovljene škode. Če pa škoda upnikom sploh ne nastane, član poslovodstva ni odškodninsko odgovoren.

VSL Sodba II Cp 2019/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 04/16/2019 - 16:40
Ni mogoče smiselno ločiti očitka storitve kaznivega dejanja, kar ni bilo niti resnično niti podprto z utemeljenimi razlogi, in ovadbe zaradi tega dejanja, čeprav je tu bila podlaga za to, da je toženec verjel v dejstvo podane ovadbe zoper tožnika. Pravilna in zakonita je zato odločitev sodišča, ko je naložilo umik spornega besedila, ki se nanaša na zlorabe podpisov, v celoti, in prepoved bodočih tovrstnih objav.

Pages