Vrhovno sodišče

Subscribe to Vrhovno sodišče feed
Updated: 45 min 55 sec ago

VSRS Sodba in sklep VIII Ips 47/2018 - Vrhovno sodišče

Thu, 01/31/2019 - 11:50
Navedbe, da tožnica, v nasprotju z zaključkom sodišča druge stopnje, dela ni opravljala nepretrgano, ker naj bi imela tri do štiri mesečne prekinitve med posameznimi obdobji dela, so v nasprotju z dejanskimi ugotovitvami sodišča druge stopnje. Sodišče takšnih prekinitev med obdobji dela ni ugotovilo, pač pa je ugotovilo, da tožnica dela ni opravljala poleti (tj. od julija do sredine septembra), na praznike in dela proste dni ter v času šolskih počitnic. Gre za dejansko ugotovitev, ki je v reviziji ni mogoče izpodbijati.

VSRS Sodba III Ips 47/2018-3 - Vrhovno sodišče

Thu, 01/31/2019 - 11:50
V obravnavanem sporu »sta bila med strankami izven obdobja [izpodbojnosti] sklenjena tako zavezovalni pravni posel kot tudi (anticipirani) razpolagalni pravni posel«. Vendar pa je bil nad cedentko med sklenitvijo razpolagalnega pravnega posla – fiduciarne cesije in nastankom v zavarovanje odstopljenih bodočih terjatev začet stečajni postopek. V primeru vmesnega začetka stečajnega postopka razpolagalec z začetkom stečajnega postopka izgubi razpolagalno moč. Z začetkom stečajnega postopka namreč pooblastila poslovodstva dolžnice za vodenje njenih poslov preidejo na stečajnega upravitelja. Zato cesionarke niso bile varovane pred učinki začetka stečajnega postopka. To pomeni, da so po začetku stečajnega postopka nastale fiduciarno cedirane terjatve postale del cedentkine stečajne mase. Ker pa zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka pravni učinki razpolage niso nastopili, jih ni mogoče razveljaviti. Glede v obdobju izpodbojnosti nastalih fiduciarno cediranih terjatev pa je treba upoštevati, da s fiduciarno cesijo fiduciar veljavno pridobi pravico do poplačila iz fiduciarno prenesenih terjatev (če te terjatve niso nastale na podlagi neveljavnih pravnih poslov, o čemer pa v obravnavanem sporu ni bilo trditev). Pravica do poplačila, ki ima pravno podlago v anticipiranem odstopu terjatev v zavarovanje, pa veljavno nastaja tudi v izpodbojnem obdobju (vse do začetka stečajnega postopka). Če je bila anticipirana fiduciarna cesija sklenjena zunaj obdobja izpodbijanja in čeprav posamične terjatve nastajajo v obdobju izpodbijanja ter na podlagi anticipirane cesije v obdobju izpodbijanja prehajajo v premoženje fiduciarja, velja, da je ločitvena pravica veljavno nastala in ne gre za izpodbojno pravno dejanje stečajnega dolžnika.

VSM Sklep III Cp 719/2018 - Višje sodišče v Mariboru

Thu, 01/31/2019 - 10:00
Predlagateljica ima pravico vložiti predlog za določitev stikov s svojimi vnuki in so nasprotna pritožbena izvajanja neutemeljena.

VSRS Sodba in sklep III Ips 29/2018 - Vrhovno sodišče

Thu, 01/31/2019 - 10:00
Temeljno načelo premoženjskega zavarovanja je, da oškodovanec ni upravičen do višje zavarovalnine, kot znaša škoda, ki jo je v zavarovalnem primeru utrpel. Zavarovanec z izplačilom zavarovalnine ne sme biti obogaten. To načelo je uzakonjeno v drugem odstavku 949. člena OZ, izhaja pa tudi iz Splošnih pogojev za zavarovanje pred požarom. Sodišči prve in druge stopnje nista ugotavljali, ali so v konkretnem primeru okoliščine take, da bi utemeljevale izplačilo nižje zavarovalnine od tržne vrednosti zgradbe.

VSRS Sodba III Ips 10/2017 - Vrhovno sodišče

Thu, 01/31/2019 - 10:00
V družbi je bila pri dajanju soglasja nadzornega sveta vzpostavljena takšna praksa, da je nadzorni svet soglašal z nakupom nepremičnine, kar je bilo razumljeno tako, da je bilo s tem dano soglasje tudi za izvedbo celotnega gradbenega projekta na tej nepremičnini. Družba zato od direktorja neutemeljeno terja povrnitev škode v zvezi s propadlim projektom, ker naj za izvedbene pogodbe na tem projektu ne bi dobil soglasja nadzornega sveta. Direktor je namreč v zvezi s tem poslom pridobil soglasje za nakup nepremičnine. Zaradi tako vzpostavljene prakse v družbi mu ni mogoče očitati, da ni pridobil soglasja za sklenitev izvedbenih pogodb, zato v njegovem ravnanju tudi ni mogoče prepoznati protipravnosti.

VSL Sklep I Ip 2499/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 01/30/2019 - 15:20
Skladno z določbo prvega in drugega odstavka 50.c člena ZLS lahko občina v občinskem svetu ustanovi občinsko odvetništvo, ki zastopa občino pred sodišči in drugimi državnimi organi. Skladno z 8. členom ZDOdv v zvezi s petim odstavkom 50.c člena ZLS je občinski odvetnik upravičen do povrnitve stroškov zastopanja pred sodiščem, ki se obračunavajo po Odvetniški tarifi. Občinski odvetnik ni odvetnik v klasičnem pomenu te besede, ni torej odvetnik, ki bi opravljal odvetništvo kot svoboden poklic v smislu 1. člena ZOdv. Občinsko odvetništvo lahko ustanovi občina in ima občinski odvetnik pooblastilo za zastopanje občine že v samem ZLS.

VSRS Sodba in sklep X Ips 312/2015 - Vrhovno sodišče

Wed, 01/30/2019 - 15:20
Ureditev dostopa do informacij javnega značaja, ki jo za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava določa 4.a člen ZDIJZ, ne spada v področje uporabe Direktive št. 2013/37/EU in Uredbe (EU), št. 575/2013. Določitev poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava kot zavezancev za dostop do informacij javnega značaja kot jih je uredila novela ZDIJZ-C ne krši prepovedi retroaktivne veljave zakona. Razkritje podatkov pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, čeprav so jih na novo določeni zavezanci sklenili pred uveljavitvijo ZDIJZ-C, samo po sebi namreč nima učinkov na obdobje pred uveljavitvijo tega zakona. Revizija pa ne navaja, da bi sporne določbe ZDIJZ učinkovale tako, da bi za nazaj posegle v pravne položaje ali pravna dejstva, ki so bili zaključeni v času veljavnosti prejšnje ureditve. Ne navaja niti, da bi se zahteva za dostop do informacij javnega značaja nanašala na pravne posle, ki bi bili do uveljavitve ZDIJZ-C že zaključeni. Navedena zakonska ureditev tudi ni v neskladju z ustavo z vidika načela pravne varnosti, pravice do svobodne gospodarske pobude in načela enakosti pred zakonom.

UPRS Sodba I U 144/2016-18 - Upravno sodišče

Wed, 01/30/2019 - 15:11
Sodišče je izpodbijano odločbo odpravilo iz razlogov, ker je pomanjkljivo obrazložena, kar je posledica tega, da prvostopenjski organ predhodno tožnici ni poslal študentskega mnenja v izjasnitev, do morebitnih stališč tožnice do tega mnenja pa se posledično temu tudi ni mogel opredeliti, stališča tožnice do študentskega mnenja pa v svoji odločbi tudi ni presodil drugostopenjski organ, s čemer bi to napako lahko popravil.

VSL Sklep I Ip 2301/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 01/30/2019 - 15:11
Izvršilno sodišče mora ves čas postopka paziti, ali je nepremičnina, na katero je bila dovoljena izvršba, (še) v zemljiškoknjižni lasti dolžnika po sklepu o izvršbi. V konkretnem primeru je zato sodišče prve stopnje pravilno ustavilo izvršbo in razveljavilo zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ker je bil že pred vložitvijo izvršilnega predloga kot njen lastnik vpisan tretji. Tudi pravnomočnost sklepa o izvršbi ne more biti zadosten argument za to, da bi bila izguba lastninske pravice tretjega, ki sploh ni v pravnem razmerju z upnikom, dopustna. Pravnomočnost v izvršilnem postopku nima povsem enakega pomena kot v pravdnem postopku. Izvršilni postopek je nepravdni postopek, sklep o izvršbi pa tudi ni sodba, s katero sodišče meritorno zaključi ne samo nek spor, tudi konča določen postopek. Sklep o izvršbi je izdan v začetni fazi postopka, zato ni izključeno, da sodišče kasneje izvršbo ustavi, če ugotovi, da zanjo niso izpolnjeni pogoji. Eden od bistvenih pogojev pa je tudi ta, da sodišče ne sme prodati nepremičnine, ki je evidentno v lasti nekoga drugega.

VSL Sklep II Ip 2285/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 01/30/2019 - 15:10
Pritožnica si zmotno razlaga vsebino izvršilnega naslova, ki ga razume v smislu, kot da bi bilo v izvršilnem naslovu odločeno o terjatvi (na eni in obveznosti na drugi strani), torej v smislu obligacijske pravice v ožjem smislu. Sodna poravnava, v kateri sodišče določi režim izvajanja stikov, ne pomeni izvršilnega naslova, s katerim bi bila prisojena terjatev oziroma naložena obveznost. Pri tem izvršilnem naslovu gre za izvrševanje pravice. Vprašanje učenja pri upniku je mogoče rešiti drugače kot tako, da se stike odloži. Če zaradi bolezni posameznega stika ni utemeljeno izvesti, saj siliti otroka k stikom v bolezenskem stanju ne bi bilo v skladu z maksimalno koristjo otroka, ni nobenega razloga, da se ga ne izvede kasneje, ko okoliščine primera to omogočijo.

VSRS Sodba X Ips 69/2016 - Vrhovno sodišče

Wed, 01/30/2019 - 15:00
Stavbna pravica nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo (prvi odstavek 257. člena SPZ-1). Dejstvo, da je po specialni ureditvi, določeni v 56. členu takrat veljavnega ZGO-1 gradbeno dovoljenje lahko pridobila tudi stranka, ki je svojo pravico graditi izkala z notarsko overjeno pogodbo z dokazilom o vložitvi predloga za vpis stvarne pravice v zemljiško knjigo, ne more vplivati na presojo ali gre v obravnavani zadevi za dobavo blaga ali ne. Opisana ureditev je bila specialno določena v takrat veljavnem ZGO-1 in je bila predvidena zgolj za uporabo v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja. Pojem pravnomočnosti iz petega odstavka 141. člena ZDavP-2 se nanaša le na materialno pravnomočnost. Davčni inšpekcijski nadzor se ne more ponoviti glede pravnomočnih vsebinskih ugotovitev in dejanj predhodno zaključenega davčnega inšpekcijskega nadzora.

VSRS Sklep I Up 177/2018 - Vrhovno sodišče

Wed, 01/30/2019 - 14:01
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je rok za vložitev tožbe pričel teči šele 10. 5. 2018, ker je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku 9. 5. 2018. Ni namreč pomembno, kdaj je bilo pritožnici puščeno pismo v hišnem predalčniku, temveč je bistveno, da na podlagi četrtega odstavka 87. člena ZUP velja vročitev za opravljeno že z dnem preteka 15 dnevnega roka, tj. 8. 5. 2018, ko je nastopila fikcija vročitve.

VSL Sklep I Ip 2471/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 01/30/2019 - 14:01
Ker se je dolžnik v predmetni zadevi zavezal kot porok in plačnik, lahko upnik terja preostanek dolga po kreditni pogodbi hkrati od njega in od kreditojemalca. Vendar pa je treba upoštevati, da upnik preostanek dolga po kreditni pogodbi istočasno uveljavlja v dveh sodnih postopkih, saj je vložil dva predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, tako zoper kreditojemalca, kot tudi zoper solidarnega poroka. Upnik je v izvršilnem postopku zoper kreditojemalca v pretežnem delu uspel in je tako pridobil izvršilni naslov zoper kreditojemalca. Če bi sodišče za isto terjatev ugodilo upnikovemu predlogu za izvršbo tudi zoper solidarnega poroka, bi tako upnik pridobil dva izvršilna naslova za isto terjatev. Posledično bi upnik na podlagi dveh izvršilnih naslovov isto terjatev v izvršilnem postopku lahko izterjeval tako zoper kreditojemalca kot tudi zoper solidarnega poroka, s tem pa bi bila podana nevarnost dvojnega poplačila oziroma neupravičene obogatitve upnika.

VSRS Sklep I Up 184/2018 - Vrhovno sodišče

Wed, 01/30/2019 - 14:01
V konkretnem upravnem sporu se sporno pravno razmerje nanaša le na vprašanje legitimacije za vložitev vloge za izdajo dovoljenja za opravljanje lekarniške dejavnosti oziroma na vprašanje pravnega interesa za sodelovanje v postopkih izdaje tega dovoljenja tretjim osebam. Vprašanje državne pomoči in s tem povezano vprašanje zadržanja pomoči zato ni in tudi ne more biti predmet tega spornega razmerja oz. upravnega spora, kjer se odloča (le) o procesnih predpostavkah za vodenje oz. udeležbo v upravnih postopkih. Vprašanje državne pomoči torej ni v nobeni zvezi z vsebino tega spora, zato je pritožnikovo sklicevanje na 107. in 108. člen PDEU in sodbi SEU v tej zadevi očitno nerelevantno. Začasna odredba je institut procesnega prava, ki v EU ni kodificiran niti unificiran. Izjemo predstavlja Bruseljska uredba št. 44/2011, ki se uporablja le za civilne in gospodarske zadeve in ki prav tako nalaga nacionalnim sodiščem, da izdajajo začasne odredbe po pogojih in po postopku, ki jih določa nacionalno pravo. V primerih, ko nacionalno sodišče obravnava zadevo iz pristojnosti SEU, oziroma kadar se pred nacionalnim sodiščem kot sporno pojavi vprašanje razlage PDEU ali vprašanje skladnosti nacionalnega prava z pravom EU, je zaradi zagotovitve enakega položaja udeležencev tako v postopku pred SEU kot pred nacionalnim sodiščem možno izdati začasno odredbo tudi po pravilih in pogojih SEU, če nacionalno pravo možnost izdaje začasnih ukrepov ne predvideva ob dodatnem pogoju, da nacionalno sodišče sproži postopek za obravnavanje predhodnega vprašanja pred SEU.

VSRS Sodba X Ips 176/2017, enako tudi VSRS Sodba X Ips 134/2017 - Vrhovno sodišče

Wed, 01/30/2019 - 14:01
Pravice do denacionalizacije ni mogoče odreči osebi, če na podlagi predpisov, ki jih je za izvedbo te pogodbe sprejela tuja država, odškodnine ne bi mogla dobiti, četudi bi jo uveljavljala. Vrhovno sodišče ne odstopa od stališča, da ZDen ni pravni temelj za poravnavo morebitnega neizplačila ali prenizkega izplačila odškodnine v tuji državi, odstopa pa od razlage, da glede na določbe FIP in njenih izvedbenih predpisov ni pomembno, za katere vrste premoženja, se je Republika Avstrija odločila izplačati odškodnino. Iz določb FIP oziroma UVEG izhaja, da so bile do odškodnine upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica. Zato ni mogoče šteti, da so bile do te odškodnine upravičene tudi osebe, ki take škode niso utrpele, jim je pa bilo podržavljeno drugo premoženje, npr. nepremičnine. Določbe FIP in izvedbenih predpisov take razlage ne omogočajo, saj taka vsebina iz besedila njihovih določb ni razvidna, prav tako to ne izhaja iz predmeta in cilja, kot sta ga opredelili pogodbeni stranki FIP. Po navedenem torej pravica do odškodnine, kot je opredeljena v FIP in na njeni podlagi v UVEG, ni nujno pravica do odškodnine v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen v vsakem primeru odločanja o denacionalizaciji podržavljenega premoženja.

VSRS Sklep I Up 97/2018 - Vrhovno sodišče

Wed, 01/30/2019 - 14:00
V primeru, ko izpodbijani akt na podlagi 26. člena Zakona o gospodarskih javnih službah določa zgolj višino cene vode oziroma kanalizacije, gre za akt poslovanja, ki ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1. Z Uredbo določena dolžnost (in pravica) predlagati ceno javne dobrine na podlagi elaborata ne predstavlja ustavno varovane človekove pravice ali temeljne svoboščine izvajalca javne službe, zato tudi sodno varstvo po 4. členu ZUS-1 ni možno.

VSL Sklep II Ip 2772/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 01/30/2019 - 14:00
Dolžnica navaja, da ji ni jasno, od kje se je po skoraj dvajsetih letih pojavila terjatev in da upniku ne dolguje nič, kar smiselno predstavlja ugovor zastaranja, ob upoštevanju, da gre za prava neuko stranko in zadostuje, če iz samih podanih navedb izhaja tudi njihov smisel. Treba je namreč upoštevati tudi, da gre v konkretnem primeru za postopek izvršbe na podlagi izvršilnega naslova izpred skoraj dvajsetih let in da je upnikov pravni položaj v izhodišču bistveno močnejši kot dolžnikov. Upnik sicer razpolaga z izvršilnim naslovom, vendar pa so njegove evidence o opravljenih plačilih izpred več kot 10 let očitno pomankljive in nedosledne, zato upnik v tem primeru ne more biti v privilegiranem položaju v razmerju do dolžnice, ki navaja, da dokazil po tolikih letih nima več. Ni mogoče zahtevati, da bi morala stranka pri ugovoru zastaranja uporabiti pravniško terminologijo, da bi bil njen ugovor upoštevan, kar še zlasti velja za prava neuko stranko, kot je dolžnica in zadostuje, če iz samih podanih navedb izhaja njihov smisel.

VSRS Sodba X Ips 23/2018 - Vrhovno sodišče

Wed, 01/30/2019 - 13:40
V poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 torej spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Zato je treba ob pravilni razlagi zakona za namen odmere davka na kapitalski dobiček v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil. Le tako se tedaj lahko ugotovi realno povečanje premoženja družbe, ob izplačilu pa premoženja davčnega zavezanca.

VSRS Sodba II Ips 293/2017 - Vrhovno sodišče

Wed, 01/30/2019 - 10:10
Za konkretno presojo je bistveno, da je podlago za tožničino izvršbo tvoril prenovljen dogovor z dne 5. 5. 2011 in ne kreditna pogodba v švicarskem franku. Pravdni stranki sta s tem dogovorom njuno pogodbeno razmerje spremenili v bistvenih dejanskih in pravnih elementih, saj je toženkina obveznost, da tožnici plačuje obroke v valuti švicarskega franka s sklenitvijo dogovora prenehala. Ker iz dejanskih ugotovitev izpodbijanih sodb izhaja zaključek, da sta pravdni stranki njuno kreditno pogodbeno razmerje veljavno prenovili, toženkini ugovori o ničnosti kreditne pogodbe v švicarskem franku z dne 20. 12. 2007 za presojo konkretne zadeve niso bili pravno-relevantni.

VSL Sklep II Ip 3162/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 01/30/2019 - 10:10
ZIZ v 197. členu izrecno našteva, katere terjatve imajo prednost pri poplačilu zneska, dobljenega s prodajo, ter določa vrstni red plačila teh terjatev. Določbe ZIZ se v tem postopku, ko se opravlja poplačilo iz kupnine, pridobljene s prodajo nepremičnine, upoštevajo kot določbe lex specialis, zato le določbe ZIZ predstavljajo materialno pravo. Po gramatikalni razlagi 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ (primerjaj tudi 1. člen in 1. točko 16. člena ZIZ) je med prednostne terjatve (med drugim) šteti terjatev prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto, zakonske zamudne obresti od teh pa nimajo narave prednostnega poplačila, saj tega 197. člen ZIZ izrecno ne določa. Glede na posebno ureditev poplačila prednostnih terjatev, ko upniku v izvršilnih postopkih sploh ni treba sodelovati, temveč terjatve prispevkov za socialno zavarovanje lahko zgolj priglasi, in ima že s tem prednost pred terjatvami upnikov iz 198. člena ZIZ, npr. pred terjatvami zastavnih upnikov (primerjaj tudi obrazložitev odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-47/15-8 z dne 24. 9. 2015), je zakonodajalec dal prednost le terjatvam prispevkov za socialno zavarovanje kot osnovam, ne pa tudi zakonskim zamudnim obrestim, kot akcesorni terjatvi (pa čeprav se po četrtem odstavku 3. člena ZDavP-2 tudi obresti štejejo za davek iz drugega odstavka tega člena, če ni s tem zakonom drugače določeno), zato je določbo 197. člena ZIZ v obravnavanem delu treba upoštevati tako, kot je zapisana, in ne z razlago širiti njenega dometa, kot to stori pritožnica. Na ta način ni zanikana akcesornost zakonskih zamudnih obresti, temveč je le posebej prirejena v izvršilnem postopku. Sklicevanje pritožnice na 93. člen ZDavP-2 je tako v zvezi s prednostjo pri poplačilu po 197. členu ZIZ neutemeljeno. Da se terjatve upnikov obračunajo po stanju na dan razdelitvenega naroka (drugi odstavek 208. člena ZIZ), pa tudi še ne pomeni, da se kot prednostne poplačajo tudi obresti (tako sklep VSL II Ip 3041/2015, primerjaj tudi sklepa VSL I Ip 1405/2010 ter II Ip 301/2015).

Pages