Vrhovno sodišče

Subscribe to Vrhovno sodišče feed
Updated: 2 hours 11 min ago

VSL Sklep I Cp 44/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 02/25/2019 - 11:51
Materialnopravno pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je potrebno zdravljenje zadržane osebe v oddelku pod posebnim nadzorom do 15. 2. 2019. Pri tej presoji je sodišče pravilno sledilo izvedenskemu mnenju, iz katerega izhaja, da je čas šestih tednov potreben, ker gre za prvo hospitalizacijo udeleženca, zaradi česar je potrebna natančna diagonstika ter uvedba in prilagoditev terapije. Obdobje šestih tednov je tudi v okviru zakonsko dopustnega časa, ki je za takšen ukrep predpisan (prvi odstavek 48. člena v zvezi s tretjim odstavkom 65. člena ZDZdr). Pojasniti je še, da čas zdravljenje ukrepa fiksno ni določen, temveč je omejen le s skrajnim rokom (71. člen ZDZdr). Če bo čas zdravljenja krajši, kot ga je predvidela izvedenka, bo udeleženec iz oddelka pod posebnim nadzorom lahko odpuščen že pred iztekom roka, ki ga je določilo sodišče.

VSL Sklep II Cp 2525/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 02/25/2019 - 11:50
Odločitev sodišča, da stranka ni upravičena do predlagane taksne oprostitve, obsega (vsebuje) tudi odločitev, da ni pogojev niti za odlog niti obročno plačilo sodne takse.

VSL Sodba I Cp 1553/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 02/25/2019 - 11:50
Domače živali, ki lahko ogrozijo varnost cestnega prometa, so lahko na cestah, namenjenih prometu motornih vozil, le v spremstvu oseb, ki jih varno vodijo (92. člen ZPrCP). Tožniku zato ni mogoče očitati, da bi na cesti moral pričakovati psa in vožnjo temu primerno prilagoditi. Glede na to, da mora imetnik domačih živali poskrbeti za njihovo varnost in nadzor tako, da ne morejo brez nadzora steči na cesto, vozniku take ovire (psa) na cesti ni treba pričakovati, saj je bila toženkina dolžnost poskrbeti, da se kaj takega ne more zgoditi. Hitrost na delu cestišča, kjer je prišlo do nezgode, je omejena na 30 km/h. Tožnik je vozil z dovoljeno hitrostjo 25 km/h.

VSM Sklep II Kp 19181/2015 - Višje sodišče v Mariboru

Mon, 02/25/2019 - 11:50
Postopek za odvzem premoženja ni dejanje kazenskega pregona, temveč gre za poseben ukrep sui generis, ki ima procesno pravni značaj, za katerega je v obravnavani zadevi značilno, da ne razpolagamo s pravnomočno sodbo, s katero bi bil obdolženec spoznan za krivega kaznivega dejanja pranja denarja po 252. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije (KZ-94), kljub temu pa je na podlagi listinskih dokazov ter upoštevaje zagovor obdolženca očitno, da denar izvira iz predhodnih kaznivih dejanj, za katere je bil obdolženec pravnomočno obsojen v Republiki Franciji. Čeprav zakon roka v drugem odstavku 498.a člena ZKP izrecno ne določa, je državni tožilec pri vložitvi predloga kljub temu omejen in vezan s pogoji, ki jih določa 1. točka prvega odstavka 498.a člena ZKP in drugi odstavek 498.a člena ZKP ter z drugimi procesnimi odločitvami, zato ne gre za pravno praznino oziroma primer, kot to poskuša prepričati pritožba, da bi lahko državni tožilec kadarkoli podal predlog po 498.a členu ZKP. V konkretnem primeru je za ugotavljanje obstoja pogojev iz 1. prvega odstavka 498.a člena ZKP bil odločilen pravnomočno končan kazenski postopek zoper obdolženca v Republiki Franciji ter izvedba postopka v skladu z drugim odstavkom 498.a člena ZKP. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da postopek po 498.a členu ZKP ne predstavlja kazenske sankcije v smislu določb Kazenskega zakonika, kjer bi lahko prišle v poštev določbe o absolutnem zastaranju kaznivega dejanja, temveč da gre za postopek posebnega procesnega ukrepanja, za katerega ne veljajo določbe o zastaranju kazenskega pregona niti druge materialnopravne določbe. S takšno opredelitvijo določbe 498.a člena ZKP v celoti soglaša tudi pritožbeno sodišče, ki dodaja, da v prid takšni razlagi nenazadnje kaže tudi sistematična umestitev določbe 498. a člena ZKP v zakon, saj predstavlja nadaljnjo konkretizacijo določbe 498. člena ZKP, ki določa zakonske pogoje za odvzem predmetov ne glede na vprašanje, ali se je postopek končal z obsodilno, oprostilno ali zavrnilno sodbo ali pa z ustavitvijo postopka, le da so pri določbi 498.a člena ZKP razlogi za odvzem dopolnjeni še z možnostjo pranja denarja, ki ima svoje kriminalno poreklo.

VSL Sodba I Cp 516/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 02/25/2019 - 11:50
Pogodba (o dodelitvi rabe zemljišča) po vsebini ni bila taka, da bi ustrezala „absolutnemu stvarnopravnemu upravičenju“, ki bi ga omejevala le nekdanja pravila o družbeni lastnini, zato ni prenašala pravice uporabe.

VSL Sodba II Cp 4/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 02/25/2019 - 11:50
Čeprav ni posebnega predpisa, ki bi določal kakšen mora biti pokrov nad jaškom za odtok meteorne vode, to ne pomeni, da odškodninska odgovornost zavarovalca toženke ni podana. Zadošča namreč, da je škodno ravnanje na splošno nedopustno in ni treba, da bi bilo s pravno normo posebej zapovedano.

VSL Sodba II Cp 1334/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 02/25/2019 - 09:51
Pravnomočna sodba zavezuje tiste, na katere se nanaša in izključuje možnost ponovnega obravnavanja iste zadeve. Pravno razmerje, na katerega se sodna odločba nanaša, postane z njeno pravnomočnostjo urejeno. V ta razmerja ni dovoljeno posegati - stranke ne smejo znova uveljavljati tistega, kar je že bilo priznano ali zavrnjeno (materialna pravnomočnost). Pravnomočnost je negativna procesna predpostavka, na obstoj katere sodišče pazi po uradni dolžnosti. Če se uveljavlja zahtevek, o katerem je že bilo pravnomočno določeno, sodišče tožbo zavrže. Dediči v sporu, v katerem eden od njih zahteva ugotovitev darila, niso nujni sosporniki.

VSL Sklep I Cpg 691/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 02/25/2019 - 09:51
Izvedenka je delo opravila kot samostojna podjetnica. V takem primeru pa ji sodišče ne sme obračunati prispevkov, saj si jih izvedenka plačuje sama v okviru svoje dejavnosti. Prav tako je po prepričanju višjega sodišča materialnopravno zmotna odločitev sodišča prve stopnje o akontaciji dohodnine. Tudi akontacijo dohodnine si namreč samostojni podjetniki plačujejo sami na podlagi davčnega obračuna, ki je odvisen od davčne osnove tekočega leta, ki jo ugotovi sam zavezanec.

VSL Sklep I Cp 1474/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 02/25/2019 - 09:51
Pravnomočna sodba zavezuje tiste, na katere se nanaša in izključuje možnost ponovnega obravnavanja iste zadeve. Pravno razmerje, na katerega se sodna odločba nanaša, postane z njeno pravnomočnostjo urejeno. Dejstvo, da tožnik zahteva manj (manjši lastninski delež) kot v prej obravnavni zadevi, ni odločilno. Z obravnavano tožbo uveljavljani zahtevek je obsežen v zahtevku, uveljavljanem v prej obravnavani zadevi.

VSL Sodba I Cpg 817/2017 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 02/25/2019 - 09:51
Naročniki so v Pogodbi opredeljeni točno tako, kot to zahteva drugi odstavek 68. člena SZ-1. Namesto, da bi bili v njej navedeni vsi, Pogodba vsebuje le navedbo Etažni lastniki. Tudi večstanovanjske stavbe so v Pogodbi (dovolj) natančno označene z navedbo ulice, hišne številke in s krajem, kjer se nahajajo. Pritožnik zato tudi nima prav, češ da je stranka Pogodbe soseska oziroma etažni lastniki soseske kot take. Za stališče, da je natančna označba večstanovanjske stavbe lahko zgolj njena identifikacijska oznaka po 74. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin, v pravnem redu ni podlage.

VSL Sklep I Cpg 778/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 02/25/2019 - 09:51
Po presoji pritožbenega sodišča pa razlog relativnosti pravnih razmerij in okoliščina, da materialno pravo v primerih "verižne" prodajne pogodbe ne pozna regresnih zahtevkov do predhodnega prodajalca, ni razlog za zavrnitev stranske intervencije, saj bi morebitna ugoditev tožbenemu zahtevku v predmetnem sporu lahko predstavljala podlago za vzpostavitev odškodninske obveznosti predlagatelja stranske intervencije nasproti toženi stranki.

VSL Sklep I Cp 2089/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 02/25/2019 - 09:51
Koliko časa točno naj bi ogled izvedenca trajal (oziroma da naj bi trajal več kot eno uro), iz njegovega mnenja ne izhaja. Ker zato njegova zahteva v tem delu ni izkazana, mu gre le nagrada za manj zahtevne oglede (do 1 ure) v višini 46,00 EUR (v skladu s 1. točko prvega odstavka 50. člena Pravilnika). Sklicevanje na spletne vire ne predstavlja dodatne dokumentacije, ampak lahko sodi le v okvir strokovnega znanja izvedenca, ki ne more biti posebej vrednoteno. Zato mu iz tega naslova posebna (priglašena) nagrada ne gre.

VSL Sodba I Cp 1217/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 02/25/2019 - 09:50
Za zakonitega zastopnika se tudi v primeru, če je v zvezi z njegovim imenovanjem spor, šteje oseba, ki je kot zastopnik društva vpisana v register. Pritožbene navedbe, da je bila tožnica pri oblikovanju kondikcijskega zahtevka, ki ga je uveljavljala zoper izvajalca, vezana na določila glede cene iz gradbene pogodbe, niso utemeljene, saj je bila gradbena pogodba razvezana. Z razvezo gradbene pogodbe pa je tožnica zoper izvajalca pridobila kondikcijski zahtevek (tretji odstavek 190. člena OZ). Če se je tožnica kljub svojemu obračunu vrednosti dejansko opravljenih del izvajalca, po katerem je bil znesek preplačila za dejansko opravljena dela izvajalca višji od zneska, ki ga je terjala od izvajalca, s katerim je sklenila sodno poravnavo, je tožnica tista, ki si je s takšnim ravnanjem sama povzročila zatrjevano škodo. Posledično pa je vzročna zveza med zatrjevano škodo in ravnanjem toženca izključena.

VSL Sodba II Cp 1240/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 02/25/2019 - 09:50
Prvi toženki so bila ob sklenitvi kreditne pogodbe primerno pojasnjena vsa tveganja ter prednosti in slabosti kredita v CHF. Ob danih informacijah je bila zmožna presoditi ekonomske posledice pogoja v pogodbi, ki je določal, da se odobri kredit v tuji valuti in način plačevanja mesečnih obrokov. Glavni pogoj pogodbe je bil jasen in razumljiv, stranka pa je z njim soglašala. Glede na ugotovljeno dejstvo, da je bilo toženki neposredno in na razumljiv način pojasnjeno, da lahko sprememba valutnega razmerja „požre razliko“ oziroma da se ji „podraži kredit“ na švicarske franke, pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju prvostopenjskega sodišča, da nezapisano opozorilo v pogodbi ne pomeni ničnosti celotne pogodbe, saj je tožeča stranka svojo pojasnilno dolžnost korektno in popolno dejansko izvedla.

VSL Sodba I Cpg 1140/2017 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 02/25/2019 - 09:50
Zgolj opis poškodb na poslovnih prostorih in pavšalna navedba, da je nastala škoda najmanj v višini vtoževane terjatve, ob konkretnem ugovoru tožeče stranke o višini (preostale) v pobot uveljavljane škode, ne zadoščata. Trditve tožene stranke ne omogočajo preizkusa toženkinega izračuna višine zatrjevane škode. Po ugovoru tožeče stranke tožena ni konkretizirala oziroma razkrila, na kakšni podlagi je ocenila, da bi škoda lahko dosegla zatrjevano višino. Tako ostaja nepojasnjeno, kako je tožena stranka prišla ravno do takšne ocene višine škode. Manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba dokaza - postavitev izvedenca ustrezne stroke. Materialno procesno vodstvo je določeno v tesni povezanosti z dolžno skrbnostjo strank pri navajanju in dokazovanju. Kršitev materialnega procesnega vodstva je mogoče ugotoviti zgolj v primerih, ko stranki ni mogoče očitati, da bi lahko, če bi bila dovolj skrbna, pravočasno navedla vsa pravno relevantna dejstva in nato zanje ponudila dokaze. Obveznost sodišča namreč ni neomejena. Določena je v sorazmerju z vlogo vseh subjektov v postopku in z upoštevanjem temeljnih pravic strank do enakega obravnavanja pred sodiščem. Ugovor tožeče stranke je tako na toženo stranko prevalil breme ustreznega pojasnila izračuna (preostale) zatrjevane škode, ki pa ga slednja ni izpolnila. Tako bi morala računati s tem, da bo sodišče prve stopnje sprejelo argumente tožeče stranke.

VSL Sodba I Cp 1616/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 02/25/2019 - 09:50
Na dopolnitev tožbe toženec ni podal odgovora. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da obstoju in višini terjatve ni konkretizirano ugovarjal. Zato je nadalje pravilno štelo trditve tožeče stranke iz dopolnitve tožbe za neprerekane. Pri tožencu gre, kljub temu, da je v kreditni pogodbi nastopal kot kreditojemalec in kot solidarni porok in plačnik, za eno fizično osebo in ne za dve. A kljub temu, da je sodišče obrazložilo, da gre za dve različni pravni osebi, takšna obrazložitev na pravilnost in zakonitost sodbe ni vplivala, saj je jasno povedalo, da so učinki enaki za oba. Torej je pravilno zaključilo, da mora toženec kot samostojni podjetnik, ki je fizična oseba, poravnati dolg do tožeče stranke.

VSL Sodba II Cp 1170/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 02/25/2019 - 09:50
Lastnik sosednjega zemljišča, ki mu drevo soseda povzroča prepovedane imisije, ima poleg upravičenj po 83. členu SPZ (zlasti, če jih sam zaradi sosedovega nasprotovanja ne more uresničiti) tudi negatorno imisijsko varstvo po splošnih pravilih 73. in 75. člena SPZ. Slednje vključuje zahtevek, da toženec nekaj stori s ciljem preprečitve ali zmanjšanja imisij. Odstranitev motečih vej v sosedovem zračnem prostoru in korenin, ki rastejo v sosednjo nepremičnino, je v prvi vrsti dolžnost lastnika drevesa. Zaslišanje izvedencev po drugem odstavku 254. člena ZPP sodišče opravi med več v sodnem postopku postavljenimi izvedenci, če se njihova mnenja bistveno razlikujejo. Strokovnjak, ki ga je tožeča stranka angažirala pred pravdo, po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje ni bil izvedenec v tem postopku. Šlo bi lahko kvečjemu za izvedeno pričo, ki bi jo sodišče zaslišalo, če bi bil tak dokazni predlog postavljen pravočasno.

VSL Sklep Rg 258/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 02/25/2019 - 09:50
Tožeča stranka ni gospodarski subjekt, pač pa je fizična oseba - nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji, zato konkretni spor ne izpolnjuje kriterija za gospodarske spore.

VSL Sklep Cst 462/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 02/25/2019 - 09:50
ZPP res določa, da se sodišče, če za odločitev ni pristojno sodišče Republike Slovenije, izreče za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo, kar lahko stori med postopkom. To pravilo se v postopkih zaradi insolventnosti uporablja zgolj smiselno. Za postopek osebnega stečaja pa po oceni višjega sodišča smiselna uporaba narekuje, da je to mogoče le med predhodnim postopkom zaradi insolventnosti, torej najkasneje do pravnomočnosti sklepa o začetku postopka. Čim pa postane sklep o začetku postopka zaradi insolventnosti pravnomočen, pa to ni več mogoče, saj pravnomočnega (končnega) sklepa, izdanega v predhodnem postopku zaradi insolventnosti, ni več mogoče razveljaviti, razen ob dovoljenih preizkusih tega sklepa, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre. Navedenega ne more spremeniti niti navedba o sprožitvi postopka proti RS pred ECJ v Luxemburgu.

Pages