Vrhovno sodišče

Subscribe to Vrhovno sodišče feed
Updated: 28 min 57 sec ago

VSRS Sklep II DoR 108/2019 - Vrhovno sodišče

Tue, 04/16/2019 - 16:30
Predlog se zavrže.

VSRS Sodba II Ips 44/2018 - Vrhovno sodišče

Tue, 04/16/2019 - 16:30
Pri presoji, ali je bil oškodovanec zavarovančev gost, ki se je mudil pri zavarovancu na zasebnem obisku, gre za razlago spornega določila splošnih pogojev zavarovanja. Za ekskluzivnost razlage, za katero se zavzema zavarovalnica, v spornem določilu ni zadostne opore. Odločilno je, da z njene strani pričakovane omejitve zavarovalnega jamstva iz spornega določila nedvoumno ne izhajajo na način, ki bi izključeval tožnikovo razlago. V takem primeru je treba večpomensko sporno določilo splošnih pogojev zavarovanja razlagati v korist nasprotne, šibkejše stranke. Splošni pogoji zavarovanja morajo biti jasni; takšni, da zavarovancem omogočajo realno presojo v njih podane vsebine zavarovalnega razmerja, vključno z obsegom zavarovalnega jamstva. Do potrošnikov bi bilo nepošteno, da bi se najprej tržilo in nato upravljalo s takšnimi zavarovalni produkti, katerih mamljiva vsebina (npr. glede večjega obsega zavarovalnega jamstva) bi bila nato ob nejasnih in dvoumnih omejitvah na izvedbeni ravni (ob uveljavljanju zavarovalnega rizika) dejansko izvotljena.

VSRS Sklep Cp 35/2018 - Vrhovno sodišče

Tue, 04/16/2019 - 15:30
Načeloma ni v nasprotju s pravico dostopa do sodišča, če je kot pozitivna predpostavka za vsebinsko odločanje v zadevi predpisano plačilo sodne takse oziroma če se odločanje pogojuje z vnaprejšnjim plačilom sodnih stroškov. Ne glede na to, da je bil z ZPP-D spremenjen primarni namen revizije kot izrednega sredstva, gre vendarle za pravno sredstvo v rokah strank. Od vsakokratne presoje strank je odvisno, ali bodo preko javnega interesa, ki se kaže v rešitvi za pravni red in sodno prakso pomembnih pravnih vprašanj, zavarovale (tudi) svoje lastne individualne interese v posamičnem sporu; od njih je tudi odvisno, katera vprašanja bodo v svojem predlogu izpostavile kot pravno pomembna. Zato je zakonodajalec smel predpisati tudi takso za postopek s predlogom za dopustitev revizije, in to kljub temu da se v tej prvi fazi postopka o pravnem sredstvu še ne odloča meritorno. Ne gre namreč spregledati tudi pozitivnih (želenih) učinkov sodnih taks, ki so (tudi) v tem, da vsebovan finančni riziko stranke pred opravo procesnih dejanj sili k oceni njihove možnosti za uspeh ter jih odvrača od vlaganja očitno neutemeljenih predlogov. Glede na to določbe ZST-1 v postopku odmere takse za postopek s predlogom za dopustitev revizije določajo le način izvrševanja tožničine pravice do sodnega varstva pred Vrhovnim sodiščem in ne posegajo v to njeno pravico.

VSL Sodba IV Cp 1591/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 04/16/2019 - 15:30
Določitev preživninske obveznosti tistega izmed staršev, pri katerem otrok ne živi, se odrazi v vprašanju, kolikšen delež pravno upoštevnih otrokovih potreb je dolžan nositi preživninski zavezanec, in nenazadnje, kolikšna je v denarju izražena preživninska obveznost, ki jo sodišče naloži tistemu izmed staršev, pri katerem otrok ne živi. Pri porazdelitvi bremena se upošteva tudi breme varstva in vzgoje, ki ga nosi tisti izmed staršev, kateremu je otrok dodeljen.

VSL Sodba II Cp 2166/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 04/16/2019 - 15:10
Avtonomija sindikatov v zunanjih odnosih ne pomeni, da lahko vsakokratni organi v notranjih razmerjih prilagajajo statutarne določbe skladno s svojim pojmovanjem interesa sindikata. Sindikat mora pravila, ki si jih predpiše, spoštovati, saj so njegovi člani le na ta način varovani pred samovoljo in arbitrarnostjo organov sindikata. Sodišče mora odločiti o dovolitvi spremembe tožbe le, če ji tožena stranka nasprotuje; če se s spremembo strinja ali če se spusti v obravnavanje po spremenjeni tožbi, pa ni razloga za izdajo posebnega sklepa o spremembi tožbe.

VSRS Sklep II DoR 7/2019 - Vrhovno sodišče

Tue, 04/16/2019 - 15:10
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

VSL Sodba I Cp 1353/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 04/16/2019 - 14:30
Zahtevek tožnice je bil pravilno zavrnjen tudi zato, ker si je škodo tožnica povzročila s svojim lastnim neskrbnim ravnanjem (171. člen OZ). Iz ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhaja, da tožnica tožencu, kljub pozivu, ni predložila odločbe o telesni okvari nad 60 %, s katero je razpolagala. Če bi upoštevala poziv, bi bila tožnica, kot izhaja tudi iz izpovedbe priče, sekretarke toženca, zbrala zadostno število točk in bi bila uvrščena na seznam udeležencev skupinske OR 2015, katerim je bila udeležba plačana iz sredstev ZZZS, posledično pa bi ji bili plačani tudi stroški spremljevalca.

VSL Sklep I Cp 1231/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 04/16/2019 - 14:30
Po prvem odstavku 44. člena ZVEtL-1 velja domneva, da je lastnik stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003, tudi lastnik zemljišča, za katerega sodišče ugotovi, da je bilo po predtranzicijskem in tranzicijskem pravu njeno funkcionalno zemljišče. Ta domneva je izpodbojna: kdor meni, da lastnik stavbe ni postal lastnik njenega pripadajočega zemljišča, lahko dokazuje, da je sam pridobil lastninsko pravico na njem na podlagi zakona ali na podlagi odločbe državnega organa (tretji odstavek 44. člena ZVEtL-1). Občina, na območju katere je stavba, lahko zaradi varovanja javnega interesa v postopku uveljavlja enake zahtevke, kot ostali udeleženci postopka (četrti odstavek 47. člena ZVEtL-1).

VSL Sklep II Cp 37/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 04/16/2019 - 14:30
Pravna narava razmerij v postopkih zadržanja na zdravljenju na oddelkih pod posebnim nadzorom onemogoča brezpogojno uporabo pravil o povrnitvi stroškov postopka, kjer velja kot osnovni kriterij za njihovo povrnitev, kriterij uspeha. Smisel 51. člena ZDZdr ne more biti le uspeh v postopku. Iz citiranega določila smiselno izhaja, naj v primeru, če je oseba sprejeta na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom stroške postopka krije država. Torej tudi v primeru (kot je obravnavani), ko je bil zavrnjen predlog za odpust osebe (ki tako ostaja na zdravljenju) in oseba nima premoženja ter sredstev za preživljanje (v obravnavanem primeru ji je bila odobrena BPP) stroške krije država. Saj je v nasprotnemu primeru oseba, zadržana na zdravljenju in brez premoženja ter sredstev za preživljanje, onemogočena pri uveljavljanju svoje pravice predlagati odpust z zdravljenja, ki je zaradi izvedbe dokaza z izvedencem redno povezan s stroški.

VSK Sodba in sklep I Cp 671/2018 - Višje sodišče v Kopru

Tue, 04/16/2019 - 14:20
Tožnica je podlago za upravljanje stavbe in za obračun stroškov upravljanja imela v odločbi inšpektorja za okolje in prostor, s katero je bila določena za začasno upravnico te stavbe za obdobje šest mesecev in je bilo določeno, da vsi stroški za opravljeno storitev začasne zastopnice bremenijo etažne lastnike, in v zakonski določbi, po kateri so etažni lastniki odgovorni za plačilo vseh stroškov upravljanja in drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe, v skladu s svojimi solastniškimi deleži, če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače, razen stroškov, ki izvirajo iz poslov obratovanja večstanovanjske stavbe.S potekom šestih mesecev iz inšpekcijske odločbe je upravičenje tožnice za upravljanje stavbe prenehalo in je s tem odpadla tudi podlaga za obračun stroškov upravljanja v nadaljnjem obdobju. Ker v tem obdobju podlage za obračun stroškov ni imela niti v morebitni pogodbi o upravljanju, od toženke neupravičeno zahteva njihovo plačilo.

VSL Sodba II Cp 1914/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 04/16/2019 - 14:20
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je motorno olje, ki ga je toženec skladiščil in uporabljal za ogrevanje, nevaren odpadek, za katerega zakonodaja, ravno zaradi njegove potencialne nevarnosti za ljudi in okolje, predpisuje stroga merila in pogoje za zbiranje, skladiščenje ter nadaljnjo predelavo. Pritožbeno sodišče zato soglaša, da gre za nevarno stvar, njegovo zbiranje, skladiščenje in uporaba pa je nevarna dejavnost v smislu drugega odstavka 131. člena OZ in je toženec, ki je odpadno olje uporabljal za ogrevanje, zato za škodo, ki je nastala v posledici njegovega izlitja, odgovoren ne glede na krivdo.

VSK Sklep II Ip 44/2019 - Višje sodišče v Kopru

Tue, 04/16/2019 - 14:11
S prepovedjo razpolaganja z nepremičninami, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve (88. člen Zakona o denacionalizaciji - ZDen), je zakon začasno te nepremičnine izvzel iz pravnega prometa (res extra commercium). To pa pomeni, da te nepremičnine nimajo sposobnosti biti objekt stvarnih pravic (med njimi lastninske pravice). Iz tega razloga tudi njihova prodaja v izvršilnem postopku ni mogoča. Izvršbo na stvareh, ki so izven prometa, zakon tudi izrecno prepoveduje (prva točka drugega odstavka 32. člena ZIZ). Na to dejstvo je izvršilno sodišče v okviru ugovornih razlogov dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ).

VSK Sklep II Ip 79/2019 - Višje sodišče v Kopru

Tue, 04/16/2019 - 14:10
Dolžnost vročanja predloga in mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine strankam je z novelo ZIZ-L (25. 3. 2018) tudi izrecno predpisana, stranke pa se lahko o njem izjavijo v roku osmih dni od vročitve (peti odstavek 178. člena ZIZ). Z očitkom o kršitvi pravice do udeležbe v postopku dolžnik ne more uspeti, saj mu je sodišče prve stopnje skladno s petim odstavkom 178. člena ZIZ vročilo cenitveno mnenje v izjavo, pa te pravice ni izkoristil. Očitano kršitev zaradi nesodelovanja pri ogledu bi dolžnik v okviru podanih pripomb na cenitveno mnenje lahko uspešno uveljavljal, če bi bila zaradi njegove prisotnosti pri ogledu ocenjena tržna vrednost nepremičnine sicer lahko drugačna. Dolžnik pa niti v pritožbi ne pojasni, kako bi njegova prisotnost pri ogledu vplivala na drugačno oceno tržne vrednosti njegove nepremičnine, na ocenjeno vrednost pa tudi sicer ne podaja konkretnih pripomb. Glede na to pa zgolj goli očitek o kršitvi njegove pravice do sodnega varstva nikakor ne more biti utemeljen.

VSK Sklep II Ip 34/2019 - Višje sodišče v Kopru

Tue, 04/16/2019 - 14:10
Izvršilno sodišče je pri presoji izpolnjenosti prehoda terjatve na drugega upnika vezano izključno na predložene kvalificirane listine iz 24. člena ZIZ, ki morajo imeti enako dokazno moč kot izvršilni naslov. Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) v tretjem odstavku 178. člena izrecno določa, da je upravna overitev enakovredna notarski overitvi zgolj glede postopkov po tem zakonu. Po ZUP pa postopajo upravni in drugi organi, ko odločajo o upravnih zadevah (1. člen ZUP), v konkretnem primeru pa ne gre za takšno zadevo. Listina, ki je overjena pri Upravni enoti, zato ne predstavlja kvalificirane listine iz 24. člena ZIZ, ki bi bila po dokazni moči enakovredna izvršilnemu naslovu.

VSRS Sklep II DoR 433/2018 - Vrhovno sodišče

Tue, 04/16/2019 - 12:50
Predlog se zavrne.

VSRS Sklep III DoR 19/2019-8 - Vrhovno sodišče

Tue, 04/16/2019 - 12:50
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali (in na kakšen način) je mogoče uveljavljati izločitveno pravico na (denarni) terjatvi, če ne gre za položaje, ki jih našteva tretji odstavek 22. člena ZFPPIPP.

VSRS Sodba III Ips 80/2017-3 - Vrhovno sodišče

Tue, 04/16/2019 - 12:50
Institut pravnomočnosti je tisti, ki zagotavlja pravno varnost in ne dopušča ponovnega razpravljanja o že rešenih vprašanjih. Vendar pa to ni ovira za presojanje morebitne odškodninske odgovornosti države zaradi protipravnega ravnanja državnih (pravosodnih) organov. Je pa takšen spor ultima ratio - namenjen je namreč varstvu oškodovanca, ki nima in tudi ni imel drugih sredstev, s katerimi bi v postopku, ki je za to predviden, preprečil ali zmanjšal vzrok škode. V Sloveniji je sojenje sodišč večstopenjsko in prav večstopenjsko sojenje je namenjeno odpravljanju morebitnih napak pri sojenju. Zato je predpostavka za nastanek odškodninske obveznosti zaradi ravnanja sodišč ta, da je prizadeta stranka izčrpala pravna sredstva, s katerimi bi v za to predvidenem postopku lahko dosegla razveljavitev, spremembo ali ugotovitev nezakonitosti sporne pravnomočne sodne odločbe, saj se o teh vprašanjih ne razpravlja v postopku, ki za to ni predviden. Ker stranka v vloženi pritožbi ni uveljavljala razlogov, na katerih v tem sporu utemeljuje odškodninsko odgovornost države, izrednih pravnih sredstev pa ni vložila, je tudi po presoji Vrhovnega sodišča pretrgala vzročno zvezo med procesno kršitvijo sodišča prve stopnje in v tem postopku zatrjevano premoženjsko škodo v obliki izgube spornih nepremičnin.

VSRS Sklep I R 44/2019 - Vrhovno sodišče

Tue, 04/16/2019 - 12:50
S četrtim predlogom za delegacijo pristojnosti tožnica navaja enake razloge in okoliščine, kot že v predhodnih predlogih, to je glede nepravilnosti pri delu sodeče sodnice in sodne uprave, prirejanja sodnega vpisnika in uradnih zaznamkov v razveznem postopku ter o lažnivih sodnih izvedencih. Kot je Vrhovno sodišče že v predhodnih sklepih pojasnilo, tožnica z navajanjem identičnih razlogov in okoliščin ne more doseči ponovnega vsebinskega odločanja o delegaciji pristojnosti. Edina nova okoliščina, ki jo navaja tožnica in po njenem mnenju kaže na pristranskost celotnega Okrožnega sodišča v Ljubljani, je, da je sodišče B. B. neutemeljeno dovolilo vpogled v predmetni spis. Vendar je tudi ta nova navedba primer bistveno istovrstnega razloga, o kakršnih je Vrhovno sodišče že v prejšnjih postopkih pojasnilo, da ne ustrezajo razlogu za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP, zato Vrhovno sodišče o njem ne bo vsebinsko odločalo.

VSRS Sklep II DoR 113/2019 - Vrhovno sodišče

Tue, 04/16/2019 - 12:50
Predlog se zavrne.

VSL Sodba I Cp 1122/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 04/16/2019 - 12:21
Bistveno je, da med pravdnima strankama ni bilo nobenega dogovora o vlaganjih v skupno premoženje po letu 2012, zato do sprememb solastniških deležev ni moglo priti.

Pages