Vrhovno sodišče

Subscribe to Vrhovno sodišče feed
Updated: 2 hours 21 min ago

VSM Sklep III Cp 276/2019 - Višje sodišče v Mariboru

Thu, 06/13/2019 - 16:01
Sklep N 272/2014, ki ga je tožbi priložil tožnik, je postal pravnomočen 16. 7. 2014. Ta sklep predstavlja torej pravnomočno sodno odločbo, ki je z rednimi pravnimi sredstvi ni več mogoče izpodbijati. Tožba, kakršno je vložil tožnik, ni pravno sredstvo za ugotovitev neveljavnosti in odpravo pravnomočnega sklepa sodišča.

VSL Sklep II Cp 2378/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 06/13/2019 - 16:00
Svoboda izražanja zajema tudi informacije, ki žalijo, šokirajo ali vznemirjajo. V njen okvir sodi tudi možnost zatekanja k določeni stopnji pretiravanja ali provokacije in k uporabi pretiranih izjav. Nikakor pa niso - tudi po praksi ESČP - varovane izjave, ki bi pomenile objestno samovoljno klevetanje in katerih edini namen je žaljenje oziroma sramotenje.

VSL Sklep Rg 54/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 06/13/2019 - 15:10
Okrajna sodišča so pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR (prvi odstavek 30. člena ZPP). V obravnavanem sporu tožeča stranka zahteva plačilo zneska nižjega od 20.000,00 EUR, kar pomeni, da je za sojenje pristojno okrajno sodišče. Okrožno sodišče bi bilo pristojno odločati v tem sporu, ne glede na vrednost spornega predmeta le, če bi šlo za gospodarski spor (7. točka drugega odstavka 32. člena ZPP).

VSL Sodba I Cp 2455/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 06/13/2019 - 15:10
Ni odločilno, ali vrednost na toženko prenesenega solastninskega deleža na nepremičnini dejansko ustreza njenim predhodnim vlaganjem v nepremičnino, temveč ali so ob sklepanju pogodbe stranke želele skleniti darilno pogodbo ali dejansko pogodbo o odplačnem prenosu. Predmet odločanja v tej pravdni zadevi ni ugotovitev prispevka oziroma deleža posamezne pogodbene stranke z vlaganji temveč ocena, ali je darilna pogodba simuliran pravni posel, pri čemer je bila prava pogodbena volja strank sklenitev pogodbe o priznanju solastninskega deleža.

VSL Sklep V Cpg 148/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 06/13/2019 - 15:10
Pritožnica je naprej vložila predlog za obnovo postopka in potem še revizijo zoper odločbo v rednem postopku. S prvim izrednim sredstvom je bila neuspešna, z drugim uspešna. Kot nedvomno izhaja iz samih določb ZPP, gre za dva ločena postopka, ki ju je tožnica vodila. Ni mogoča razlaga, kot jo ponuja pritožnica, da zaradi uspeha z enim izrednim pravnim sredstvom, to pomeni tudi uspeh drugega (izrednega) pravnega sredstva, saj se pri obeh presojajo povsem drugi dejanski stanovi upoštevaje druge pravne podlage.

VSL Sklep II Cp 323/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 06/13/2019 - 13:02
Tožba, ki jo je tožnica vložila na nepristojno sodišče, je bila tudi nepopolna in zato neprimerna za obravnavanje. Ni namreč vsebovala obveznih sestavin, ki jih določa 180. člen ZPP, med ostalim niti določnega tožbenega zahtevka. Tožnica je bila zato s sklepom sodišča pravilno in z ustreznimi napotki pozvana, da odpravi pomanjkljivosti tožbe, a tega ni storila.

VSK Sklep CDn 45/2019 - Višje sodišče v Kopru

Thu, 06/13/2019 - 13:02
Glede na prvi odstavek 140. člena ZZK-1 mora zemljiškoknjižni predlog vsebovati tudi navedbo listin, ki so podlaga za zahtevani vpis. Listine morajo biti določno opredeljene.

UPRS Sodba I U 2541/2018-26 - Upravno sodišče

Thu, 06/13/2019 - 13:01
Sodišče ni našlo nezakonitosti v pravnih določilih Odloka/2018, ampak zgolj v Prilogi odloka/2018. Tožena stranka je s Prilogo odloka/2018 kršila materialno pravo in sicer razlago in uporabo pogoja, da ni druge zadovoljive možnosti za reševanje problemov družbene sprejemljivosti in upravljanja s škodo in pogoja, da mora biti odvzem omejen na „nekatere“ medvede v smislu zadostne zveze med številom medvedov, predvidenih za odstrel po posameznih območjih, in dokumentiranim mnenjem interesnih skupin oziroma javnosti ter škodnih dogodkov ali pojavnosti medvedov, ki ogrožajo varnost ali povzročajo nevarnost za premoženje, na teh območjih. Gre za nepravilno uporabo določbe člena 7.a Uredbe/2004 v zvezi s sedmo alinejo prvega odstavka 7. člena Uredbe/2004 v zvezi z določilom 16(1)(e) člena Direktive o habitatih ter previdnostnim načelom ter tretjega odstavka 14. člena v povezavi z 92. členom ZON in 5. alinejo prvega odstavka 26. člena ZZZiv. Na tej podlagi je sodišče tožbi ugodilo v delu, ki se nanaša na Prilogo odloka/2018 in jo je odpravilo ter v tem delu vrnilo zadevo toženi stranki v ponoven postopek.

VSL Sodba II Cp 1575/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 06/13/2019 - 13:01
Glede na ugotovljene kršitve prometnih predpisov in način vožnje tožnika je njegova stopnja krivde višja oziroma v razmerju do neznanega voznika enaka (50 %). Ne le voznik neznanega vozila, tudi tožnik je težje kršil cestnoprometno predpise, pri tem pa prekoračitev dovoljene hitrosti pri vožnji z motornim kolesom ni bila zanemarljiva.

VSRS Sklep X Ips 17/2018 - Vrhovno sodišče

Thu, 06/13/2019 - 13:01
Iz smisla določbe 17. člena Uredbe Dublin III ne izhaja obveznost države, da odloča o predlogu oziroma zahtevi prosilca za uporabo diskrecijske klavzule. Gre za pravico države, ki temelji na njeni suverenosti, da se odloči za obravnavo prosilca, tudi če to ni njena obveznost glede na določbe Uredbe Dublin III. O takem zahtevku tožnika sploh ni mogoče (vsebinsko) odločiti v upravnem postopku, saj ne gre za upravno zadevo in bi bila izdana upravna odločba zato nična. Logično je torej, da v tem primeru tudi upravni spor ni dopusten. Odločba o predaji iz 26. člena Uredbe Dublin III v obravnavanem primeru, ko je bilo odločeno o tem, da Republika Slovenija ne bo obravnavala prošnje prosilca za mednarodno zaščito zaradi njegove predaje drugi državi članici, ima v bistvenem enake pravne posledice, kot bi jih imel sklep, s katerim bi pristojni organ zavrgel prošnjo za mednarodno zaščito, če bi ugotovil, da je za njeno obravnavo pristojna druga država članica (četrta alineja 51. člena ZMZ-1).

VSL Sklep IV Cp 967/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 06/13/2019 - 13:01
Izvedenec utemeljeno opozarja, da je iz stroškovnika razvidno, da so pregledi trajali do pet ur, da je iz mnenja razvidno, kateri testi so bili opravljeni, in da je izvid (kot podlaga za podajo mnenja) obsežen. Ta dejstva ne dajejo podlage za zanesljiv sklep, da pregledi niso trajali po več kot tri ure. Če je sodišče ob navedenih podatkih podvomilo o verodostojnosti izvedenčeve navedbe, ga je bilo dolžno pozvati k pojasnilu.

VSK Sklep I Ip 167/2019 - Višje sodišče v Kopru

Thu, 06/13/2019 - 13:01
Niti 169. člen ZIZ, niti odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice, na katere se sklicuje pritožba, ne utemeljujejo posplošenega zaključka, da bi bila izvršba na nepremičnino, ki je dolžnikov dom, v vseh primerih izključena. Treba je upoštevati okoliščine vsakega konkretnega primera, zlasti višino terjatve in s tem povezano sorazmernost med terjatvijo in vrednostjo dolžnikovih nepremičnin ter možnost poplačila iz preostalega dolžnikovega premoženja. V tej fazi postopka, ko še ni ugotovljena vrednost dolžničine nepremičnine oz. njenega solastninskega deleža na njej, sodišče prve stopnje ni imelo zadostnih informacij za presojo, ali je podana sorazmernost med predlaganimi sredstvi oz. predmeti izvršbe v primerjavi z višino terjatve, ki je predmet izterjave v tem postopku. Tudi ob upoštevanju v pritožbi zatrjevane vrednosti nepremičnine dolžnica s sklicevanjem nanjo zaenkrat ne more uspeti, saj v spisu ni podatkov o tem, da bi imela v lasti drugo nepremičnino oz. morebitno drugo premoženje, na katerega bi bilo mogoče poseči zaradi poplačila upnikove terjatve, in tega niti pritožba ne trdi, še manj pa izkaže. Bo pa to v nadaljevanju postopka moralo presojati sodišče prve stopnje, in sicer v okviru določb 169. in 71. člena ZIZ.

VSL Sodba I Cp 148/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 06/13/2019 - 13:01
Glede na osmi odstavek 23. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja mora zavezanec (v konkretnem primeru toženec kot lastnik nepremičnine) plačevati storitve javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki tudi za stavbo, v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev.

VSK Sklep CDn 26/2019 - Višje sodišče v Kopru

Thu, 06/13/2019 - 13:01
O predlaganem vpisu (so)lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora res še ni bilo odločeno. Ampak tak predlog glede na to, da je predlagateljica že vpisana pri obravnavani nepremičnini do enakega deleža in na podlagi iste odločbe, kot to predlaga s sedanjim predlogom, ne more biti utemeljen. Predlagateljica se ne more še enkrat vpisati kot (so)lastnica, saj je že vpisana. To svojo pravico na podlagi navedene Odločbe je že realizirala. Zgolj popraviti vrstni red učinkovanja vpisa, kar v bistvu z obravnavanim predlogom želi doseči predlagateljica, pa s tem predlogom tudi ne more doseči, saj zakon takega predloga ne pozna.

VSRS Sodba X Ips 19/2018 - Vrhovno sodišče

Thu, 06/13/2019 - 13:01
Direktor Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence (AVK) se izbere v postopku (rednega) javnega natečaja in ne po določbah ZJU, ki se nanašajo na poseben javni natečaj. Minister ima pooblastilo, da med kandidati, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za direktorja, izbere določenega kandidata, vendar izbire ne opravi politično, pravno nevezano, to je brez upoštevanja največje kandidatove strokovne usposobljenosti. S tem ko je zakonodajalec določil sredstvo, ki omogoča sodni nadzor nad pravilnostjo in zakonitostjo odločbe o izbiri, je neizbranemu kandidatu pripoznal tudi pravno varovani interes, ki ga iz razlogov po prvem odstavku 65. člena ZJU namesto s pritožbo lahko zaščiti s sprožitvijo postopka sodnega varstva. V skladu s 3. točko navedene določbe v njem lahko uveljavlja, da je bil izbran kandidat, ki po merilih izbirnega postopka očitno ni dosegel najboljšega rezultata.

VSK Sodba I Cp 121/2019 - Višje sodišče v Kopru

Thu, 06/13/2019 - 13:01
Dejstvo, da so bile toženki na podlagi sklepa okrožnega sodišča St z dne 11.11.2016 odpuščene obveznosti za vse terjatve upnikov, ki so nastale do 28.12.2015, zadostuje za zavrnitev tožbenega zahtevka. Tožnica namreč ne more več terjati od toženke zapadle in neplačane najemnine (ki predstavljajo kršitev, zaradi katere tožnica s to tožbo zahteva odpoved najemne pogodbe), saj so ji te obveznosti odpuščene.

VSL Sodba I Cpg 646/2016 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 06/13/2019 - 13:00
Pritožbeno sodišče je že pritrdilo sodišču prve stopnje, da bi bilo tudi brez projektne dokumentacije PGD mogoče ugotoviti, ali je izvedba projekta po točki 8.1.1 Pogodbe možna ali ne. Ni možno zaključiti, da je bil pogoj za zapadlost kupnine po točki 8.1.1 Pogodbe glede možnosti izvedbe petega kraka obstoječega krožnega krožišča določen v breme tožene stranke, kot to razlaga pritožnica. Zato za presojo, ali bi bila izvedba petega kraka krožišča možna ali ne, ni odločilno, da projektne dokumentacije za pridobitev PGD tožena stranka ni predložila. Tudi ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka zato nadaljevanje izvajanja Pogodbe blokirala. Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je predkupna pravica občine po ZUreP-1 določena v javnem interesu, da ZUreP-1 ne ščiti pravic posameznih subjektov, temveč predmet zavarovanja in interes občine, da pod enakimi pogoji kupi nepremičnine na svojem območju ter da sta zato pravni interes in hkrati tudi aktivna legitimacija drugih oseb, razen tistih, v korist katerih je predkupna pravica določena, izključena. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da se zato na kršitve teh določb ZUreP-1 tožena stranka ne more uspešno sklicevati in njenim trditvam o ničnosti Pogodbe ni moč slediti. Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožnici, ki trdi, da ni zanetila sporne situacije, saj je z zgoraj navedenimi pripombami, ki so najmanj neprimerne in nedvomno presegajo raven strokovne kritike izvedenskega mnenja, izvedenca izzvala.

VSL Sodba II Cp 22/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 06/13/2019 - 13:00
Ker so tožniki trdili, da sporne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k več stavbam, bi morali s tožbo zahtevati ugotovitev skupne lastnine in ne zgolj ugotovitev lastnine. To, da v zahtevku tožniki niso opredelili deležev, ki pripadajo vsakokratnim lastnikom v zahtevku navedenih stavb, namreč še ne pomeni, da so zahtevali ugotovitev skupne lastnine. Tudi pri solastnini namreč ni nujno, da so solastniški deleži določeni - če niso, se domneva, da so enaki (glej drugi odstavek 65. člena SPZ). Ker tožniki zahtevka kljub ugovorom toženke v teku postopka niso popravili, je zaključek sodišča, da je tožba nesklepčna, pravilen. Tožba je nesklepčna tudi zato, ker tožniki pri postavitvi zahtevka niso upoštevali določila 100. člena SPZ. Ta jim, ob upoštevanju ponujenih trditev, sicer daje pravico do tožbe za varstvo skupne lastnine, pri čemer tudi ni nujno, da so bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani zajeti s tožbo vsi skupni lastniki, vendar pa tako varstvo lahko zahtevajo le na celi stvari in le v korist vseh skupnih lastnikov.

VSL Sodba II Cp 2344/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 06/13/2019 - 13:00
V način delitve obveznosti med več dolžnikov tožeča stranka kot dobavitelj toplote ne more posegati, pač pa lahko (in mora) skupno obveznost odjemalcev mednje razdeliti le upoštevajoč ta ključ (delilnik). Solastniki oziroma odjemalci morajo dobavitelju dostaviti delilnik stroškov med posameznimi lastniki stanovanj (s katerim so ti soglašali), enako velja za vsako spremembo načina delitve stroškov. Zgolj sprememba posesti posameznih delov nepremičnine (in v zvezi s tem posredovani zapisnik o primopredaji stanovanja), nima avtomatičnega vpliva na delitev stroškov.

VSRS Sodba I Up 1113/2006 - Vrhovno sodišče

Thu, 06/13/2019 - 13:00
Sposobnost biti stranka v upravnem postopku je procesna predpostavka in pogoj za vodenje upravnega postopka, pa tudi upravnega spora. Status stranke v postopku postavitve skrbnika se presoja po materialnem pravu, ki ga mora uporabiti upravni organ. Po določbi 216. člena ZZZDR se postopek za postavitev skrbnika osebi, kateri je odvzeta opravilna sposobnost, začne po uradni dolžnosti, zato je stranka v upravnem postopku oseba, kateri je treba postaviti skrbnika, kot stranka z interesom v upravnem postopku pa sodeluje tudi oseba, ki je določena za skrbnika. Center za socialno delo v postopku za postavitev skrbnika lahko upošteva tudi mnenja in stališča najbližjih sorodnikov, ki pa zaradi tega še ne pridobijo statusa stranke tega upravnega postopka. Zato je napačno stališče, da imajo najbližji sorodniki tudi položaj stranke v postopku postavitve skrbnika njihovemu sorodniku.

Pages