Vrhovno sodišče

Subscribe to Vrhovno sodišče feed
Updated: 2 hours 22 min ago

VSL Sodba II Cp 2508/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 06/13/2019 - 13:00
Sodišče prve stopnje je pravno razmerje med strankama pravilno opredelilo kot podjemno pogodbo (po določbi 619. člena OZ), in ker cena ni bila dogovorjena, pravilno sâmo določilo primerno ceno (v skladu z določbo drugega odstavka 642. člena OZ), in sicer po primerljivih cenah na trgu (ceniku).

VSL Sklep II Cp 2558/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 06/13/2019 - 13:00
Poudarek v nepravdnem postopku ni na predlogu, ampak na ureditvi razmerja med prizadetimi osebami. Navedeno pomeni, da tudi če predlagatelji predloga v konkretni zadevi ne bi spremenili, to ne bi bila ovira za odločitev, kot jo je sodišče prve stopnje sprejelo, oziroma ne bi bil razlog za zavrnitev prvotnega predloga. Plačilo predujma pomeni zgolj založitev stroška za izvedbo dokaza s strani ene stranke (udeleženca). Kot tako nima nobenega vpliva ne na to, katera stranka (udeleženec) bo ta strošek dejansko nosila na koncu, niti ni možno takšnega plačila upoštevati kot (delnega) plačila stroškov postopkov, ki jih je dolžna na koncu postopka ena stranka (udeleženec) povrniti drugi. Glede na 104. člen ZNP je povračilo skupnega zneska stroškov, do katerega so predlagatelji upravičeni, med posamezne udeležence razdeljeno ob upoštevanju razmerja parcel, ki jih je posamezen od njih (na podlagi odločb izdanih v tej nepravdni zadevi) dolžan vrniti predlagateljem oziroma zanje plačati odškodnino.

VSC Sodba Cp 248/2018 - Višje sodišče v Celju

Wed, 06/12/2019 - 16:30
Sodna praksa je že zavzela stališče (sodba VS RS II Ips 93/2015), da trenutek, ko zavarovalnica pride v zamudo, ZOZP veže na iztek treh mesecev od tedaj, ko je oškodovanec pri zavarovalnici vložil odškodninski zahtevek, pri čemer to določa le za primer, ko odgovornost zavarovalnice (in povzročitelja, za katerega odgovarja) ni sporna in je škoda v celoti ocenjena, zavarovalnica pa v treh mesecih ne predloži ponudbe. V primeru, v katerem o višini odškodnine odloča sodišče, torej za primer, ko je odgovornost zavarovalnice sporna ali ni bila natančno ugotovljena ali ko škoda ni v celoti ocenjena, pa ZOZP ne določa nastopa zamude zavarovalnice. Zato v teh primerih pride v poštev 299. člen OZ.

VSC Sodba in sklep Cpg 198/2018 - Višje sodišče v Celju

Wed, 06/12/2019 - 16:30
Po realizaciji tako pogodbe kot odstopa je stvar notranjega razmerja med toženci in upravnikom, ali je ta imel zadosti glasov etažnih lastnikov glede na solastne deleže za obe dejanji. Ne drži, da se šele od dopolnitve šteje, da je bila tožba popolna in sposobna za obravnavanje. Tožnik je bil v pogodbenem razmerju z etažnimi lastniki, ki jih je zastopal upravnik kot zakoniti zastopnik. Zato je za zamudo tožencev zadoščal poziv zakonitemu zastopniku brez posebnega dostavka, da se nanaša na etažne lastnike.

VSRS Sodba II Ips 110/2017 - Vrhovno sodišče

Wed, 06/12/2019 - 16:30
V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnica sama zavračala zaključek lizinga s predčasnim odkupom predmeta lizinga na način, ki ji ga je ponudila toženka - to je s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe. Tak način ne bi terjal sklepanja nobenih aneksov k Pogodbi o lizingu, saj bi se lahko pravilni podatki o idealnem deležu navedli v kupoprodajni pogodbi. Tožnica v postopku ni trdila, da tudi ta način zemljiškoknjižno ne bi bil izvedljiv oziroma pojasnila, zakaj naj bi bil neizvedljiv. Že iz njene temeljne teze, da naj bi jo toženka oškodovala, ker naj bi z zavračanjem sklenitve aneksa k Pogodbi o lizingu onemogočila zemljiškoknjižno izvedbo prenosa lastninske pravice, izhaja, da tožnica oškodovanje pravzaprav vidi v tem, da naj bi nazadnje sploh ne mogla postati lastnica stanovanja, ne pa v razliki v velikosti idealnega deleža na skupnih prostorih. Vrhovno sodišče namreč ni le tretja instanca, ki bi ponovno presojala vse pritožbene navedbe, temveč v skladu s svojo ustavno vlogo kot najvišje sodišče v državi sprejema stališča o pomembnih pravnih vprašanjih in s tem soustvarja pravo. Revizijo zato obravnava le v tistem delu, ki revizijske razloge uveljavlja obrazloženo. Del, ki je v celoti dobeseden prepis pritožbe in ne polemizira s konkretnimi odgovori pritožbenega sodišča na pritožbo, temu standardu ne zadosti.

VSRS Sklep III Ips 21/2018 - Vrhovno sodišče

Wed, 06/12/2019 - 16:10
Po določbi prvega odstavka 39. člena OZ mora imeti vsaka pogodbena obveznost dopustno podlago (razlog). Če je nima ali je nedopustna, je pogodba nična (četrti odstavek 39. člena OZ). Sodišči nižjih stopenj sta videli protidajatev tožene stranke v zagotavljanju obstoječe označitve ter posredne dostopnosti uporabnikom počivališča B. do Hotela A., ne da bi natančneje pojasnili (raziskali), v čem naj bi tožena stranka omogočila posredno dostopnost do Hotela A. - javne ceste - prodajna pogodba - dopustnost pogodbenega predmeta

VSC Sodba Cp 464/2018 - Višje sodišče v Celju

Wed, 06/12/2019 - 16:10
Pritožbeno sodišče je opravilo obravnavo in na njej odpravilo kršitev postopka, storjeno v pritožnikovo škodo. Pomivalni stroj, pri uporabi katerega je prišlo do električnega udara, predstavlja stvar z napako, saj ni izdelan pravilno, ker mu manjka v prometu predpostavljena lastnost (varna uporaba električnega aparata), ki jih imajo druge istovrstne stvari oziroma, ker njegova varnost ni takšna, kot jo potrošnik lahko upravičeno pričakuje.

VSRS Sklep II Ips 203/2013 - Vrhovno sodišče

Wed, 06/12/2019 - 16:10
Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje ali je mogoče posest izvajati prek vode, ki je javno dobro, revizijsko sodišče odgovarja nikalno.

VSC Sklep II Ip 46/2019 - Višje sodišče v Celju

Wed, 06/12/2019 - 16:10
Upnik je zaenkrat zastavni upnik, v morebitni bodoči izvršbi bo lahko to ostal ali pa bo izvršilni upnik. V izvršilnem postopku se po poplačilu prednostnih terjatev iz 197. člena ZIZ v skladu s prvim, tretjim in četrtim odstavkom 198. člena ZIZ poplačajo terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico, terjatve upnikov, na katerih predlog je sodišče dovolilo izvršbo, zemljiški dolg, ter nadomestila za osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena, ki s prodajo ugasnejo. Upniki iz prvega odstavka tega člena se poplačajo po vrsti, kot so pridobili zemljiški dolg oziroma zastavno pravico, oziroma po vrstnem redu, kot so bile osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena vpisana v zemljiški knjigi. Stroški in obresti za zadnja tri leta pred vložitvijo predloga za izvršbo, določeni v izvršilnem naslovu, imajo isti vrstni red kot glavna terjatev. Na upniku pa je odločitev kdaj bo vložil predlog za izvršbo.

VSL Sklep I Cp 217/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 06/12/2019 - 16:04
Neugodne tržne razmere na nepremičninskem trgu bi sicer v določenih okoliščinah lahko bile relevantne pri oceni časovne neprimernosti delitve (npr. pričakovana rast cen nepremičnin, ki je časovno predvidljiva). Pri odlogu delitve solastnine se namreč lahko upošteva le tiste upravičene razloge, ki so prehodne narave in s predvidljivim prenehanjem, kar pa za ta primer gotovo ne velja. Predlog, katerega edini in očiten namen je čakati na padec cen nepremičnin zaradi nižje vrednosti solastninskih deležev ostalih solastnikov v primeru fizične delitve z dokupom, ne more biti cilj odloga delitve.

VSC Sodba Cpg 65/2019 - Višje sodišče v Celju

Wed, 06/12/2019 - 16:03
Garancija za kvalitetno izvedbo del pa pogodbeni stranki v primeru napak pri izvedbi del ne zavezuje za nekaj več kot pri jamčevanju za napake po določbah OZ, temveč naročniku del praviloma omogoča, da je obdobje jamčevanja za napake daljše kot je pri jamčevanju po OZ in tudi uveljavljanje zahtevkov po sodni poti ni vezano na tako stroge prekluzivne roke kot pri jamčevalnih zahtevkih. Po določbi 634. člena OZ mora naročnik del izvajalca del o ugotovljenih (skritih) napakah obvestiti najkasneje v enem mesecu od tedaj, ko je napaka odkrita. Po preteku dveh let od prevzema del, se naročnik del tudi na skrite napake ne more več sklicevati. Po določbi 635. člena OZ naročnik del po enem letu od obvestila ne more več sodno uveljavljati svojih pravic iz jamčevanja za napake. Drugače pa je pri dani garancijski zavezi, kjer naročnika zavezuje dolžnost, da o napakah izvajalca obvesti ( ker je seveda njegov interes, da se napake odpravijo), tožbo pa lahko vloži kadarkoli med garancijskim rokom (tudi zadnji dan garancijskega roka) pa v svojih pravic iz garancije ne bo izgubil. Garancijo urejajo Posebne gradbene uzance (PGU), ki se v pogodbenih razmerjih med gospodarskimi subjekti uporabljajo, četudi se pogodbeni stranki nista posebej dogovorili za njihovo uporabo. Odločitev glede tega ali je z izvedenskim mnenjem zadosti razjasnjeno strokovno vprašanje zaradi katerega je sodišče odločilo, da izvede dokaz z izvedencem, je na sodišču prve stopnje in potem, ko je izvedenka podala pisno izvedensko mnenje in ga nato še pisno in ustno dopolnila, je tudi po stališču pritožbenega sodišča utemeljeno štelo, da je izvedensko mnenje odgovorilo na strokovno vprašanje glede vzroka za zamakanje v objekt in zgolj zato, ker izvedensko mnenje vzroka za zamakanje ni našlo v izdelavi svetlobnika, mu ni mogoče očitati, da je nestrokovno in nejasno in necelovito.

VSL Sodba II Cp 2227/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 06/12/2019 - 16:03
S tem, ko toženka kot najemnica in tožnik kot najemodajalec po odpovedi pogodbe s strani drugega najemnika nista ukrepala v smeri, da bi se pogodbeno razmerje prekinilo, sta se zavedala in štela, da najemno razmerje med njima še vedno traja, zaradi česar je toženka dolžna plačati pogodbeno dogovorjeno najemnino v celoti. Na to ne vplivajo pozivi in opozorila tožnika, da naj toženka zapusti stanovanje, saj bi v skladu s tretjim odstavkom 112. člena SZ-1 pogodbo moral odpovedati s tožbo.

VSL Sklep IV Cp 519/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 06/12/2019 - 16:03
V družinskih postopkih velja načelo oficialnosti, a to ne pomeni, da je mogoče mimo procesnih predpisov posegati v pravnomočne sodne odločbe. Zatrjevano prekoračitev predloga bi lahko pritožnica uveljavljala v pritožbi zoper sklep o stikih, ne pa s predlogom za popravo sklepa.

VSC Sodba Cp 76/2019 - Višje sodišče v Celju

Wed, 06/12/2019 - 16:03
Pravica naročnika nasproti izvajalcem iz njihove odgovornosti za napake preneha v enem letu od dneva, ko je o napaki obvestil izvajalca.

VSRS Sklep III DoR 72/2019-8 - Vrhovno sodišče

Wed, 06/12/2019 - 16:03
Z zakonom so določene stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagateljica ni zadostila. Njena vloga je po vsebini podobna reviziji. V predlogu namreč ni navedla okoliščin, ki bi kazale na to, da obravnavani primer vsebuje za pravni red pomembna pravna vprašanja, ki utemeljujejo odločanje Vrhovnega sodišča

VSC Sklep Cpg 56/2019 - Višje sodišče v Celju

Wed, 06/12/2019 - 16:03
Vseeno pa pritožba pravilno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo omenjeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka v točkah 7. in 9. obrazložitve izpodbijane sodbe in sodbe ni moč preizkusiti, saj ni razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti nejasni in so si med seboj v nasprotju. Iz točke 7. obrazložitve ni jasno, ali sodišče sledi izpovedbi tožnika ali ji ne sledi. Tožnik je namreč izpovedal o navideznosti prenosa poslovnega deleža in o dogovoru o njegovi vrnitvi v firmo, sodišče prve stopnje pa je iz njegove izpovedbe zaključilo le, da pogodba ni bila navidezna in da je bila izvršena. V točki 9. obrazložitve je sodišče prve stopnje povzelo sporno pisno izjavo toženke in zaključilo, da le-ta nima nobenih pravnih učinkov. Pojasnilo o slednjem v sodbi ni vsebovano, temveč se je v nadaljevanju obrazložitve sodišče prve stopnje obširno ukvarjalo s toženkinim vodenjem firme po tožnikovem izstopu. V isti točki obrazložitve je nato povsem kontradiktorno verjelo, da je bil namen, da se tožnik po določenem času vrne v firmo kot družbenik (in ne le kot prokurist, kot je zatrjevala toženka), vendar pa po nadaljnji presoji sodišča prve stopnje tak ″dogovor″ ni iztožljiv, ker tožnik ni izkazal, da je šlo pri prenosu deleža za navidezno pogodbo. Gre za razloge, ki si deloma nasprotujejo in ki niso pojasnjeni v tolikšni meri, da bi bilo izpodbijano sodbo sploh mogoče preizkusiti. Kot je bilo že pojasnjeno zgoraj, pa presoja (ne)navideznosti pogodbe niti ni bistvena za odločitev v konkretni zadevi.

VSL Sklep II Cp 144/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 06/12/2019 - 16:03
Pritožnik zmotno meni, da bi sodišče v zapuščinskem postopku po očetu, ki je umrl za materjo, moralo upoštevati tudi "njeno dedno pravico". Sodišče je pravilno ugotovilo, kateri del premoženja je bilo skupno premoženje in o tem delu teče zapuščinski postopek po materi. Zato je obseg zapuščine pravilno ugotovljen, enako dedni deleži in nujni delež (214. člen ZD).

VSC Sklep II Ip 58/2019 - Višje sodišče v Celju

Wed, 06/12/2019 - 16:03
Šteje se, da izvršnica vsebuje potrdilo o izvršljivosti. Glede na takšno naravo izvršnice dolžnik ne more v izvršbi uveljavljati neveljavnosti temeljnega posla, v zavarovanje katerega je dal upniku izvršnico. Izvršilni postopek nima instrumentarja za to, kajti v njem sodišče zgolj opravi prisilno izvršitev terjatev na podlagi izvršilnega naslova.

VSRS Sodba II Ips 21/2019 - Vrhovno sodišče

Wed, 06/12/2019 - 16:02
Revizijsko nestrinjanje s presojo dobrovernosti tožnikovega pravnega prednika ni utemeljeno. Ker iz dejanskih ugotovitev izhaja zaključek, da tožnikov pravni prednik pri prevzemu posesti ni ravnal nepošteno in da v priposestvovalnem obdobju niso nastopile okoliščine, ki bi lahko vzbudile sum, da sporne nepremičnine niso bile predmet izročilne pogodbe, se konkretni dejanski stan v bistvenem ujema z dejanskim stanom iz zadeve II Ips 357/2013.

VSC Sodba Cp 531/2018 - Višje sodišče v Celju

Wed, 06/12/2019 - 16:02
Sporne pogodbene določbe povsem jasno določajo, da za dragocenosti in numizmatično zbirko velja zavarovalnca vsota določena v tabeli 2. Ker so te določbe dovolj jasne, jih je mogoče uporabiti tako kot se glasijo.

Pages