Vrhovno sodišče

Subscribe to Vrhovno sodišče feed
Updated: 7 min 58 sec ago

VSL Sklep I Cp 274/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 02/19/2019 - 11:00
SPZ in ZNP, ki urejata delitev nepremičnin, glede predmeta delitve nimata posebnih določb - ne postavljata pogoja, da mora biti predmet delitve v prostor umeščen skladno z upravnimi dovoljenji. Nepremičnino je zato sodišče dolžno razdeliti v stanju, v kakršnem je. Navedeno pomeni, da legalizacija spornega (dela) nepremičnine ni pogoj za izvedbo delitve solastne nepremičnine v naravi.

VSL Sodba in sklep I Cpg 1134/2017 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 02/19/2019 - 11:00
Tožeča stranka izpodbija dokazno oceno izvedenskega mnenja o premoženju družbe E., ker je bila izvedenka angažirana v predhodnem stečajnem postopku nad tožečo stranko in ne v postopku nad družbo E. Zato tudi ne drži, da naj bi bilo s strani izvedenke potrjeno, kar so v svoj zagovor navajale tožene stranke, in sicer, da je bila E. brez premoženja. Prvostopenjsko sodišče je ugotovitve izvedenke povzelo iz sklepa o začetku stečajnega postopka nad tožečo stranko St 000 z dne 23. 2. 2010 (priloga C 14). Na ta sklep in izvedensko mnenje, na katerem temelji, se je v zvezi z ugotavljanjem insolventnosti tožeče stranke že v tožbi sklicevala sama tožeča stranka. Kot izhaja iz sklepa o začetku stečajnega postopka, pa je izvedenka ugotavljala tudi vrednost premoženja tožeče stranke, med drugim tudi izterljivost terjatev, ki jih je tožeča stranka izkazovala v računovodskih izkazih. Posledično je v mnenju morala presojati tudi sposobnost tožnikovih dolžnikov za poravnavo dolgov. V tem okviru pa je izvedenka ugotovila nesposobnost poravnave dolga družbe E. d. o. o. do tožeče stranke, ker ne razpolaga z unovčljivim premoženjem, niti ne opravlja donosne dejavnosti. Pritožnica zato neutemeljeno izpodbija dokaz, na katerega se je v tem postopku v zvezi s svojo insolventnostjo sklicevala sama. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek napačno ugotovljenega dejanskega stanja, ker navedbe tožene stranke o nezadostnem premoženjskem stanju E. d.o.o. niso izkazane. Tožeča stranka namreč v prvostopenjskem postopku ni navajala, niti izkazala, da je v času sklenitve Dogovora E. imel premoženje za poplačilo njegovih kreditnih obveznosti do tožeče stranke. Neizpodbijanih dejstev pa ni potrebno dokazovati, ker se štejejo za priznana.

VSRS Sklep II Ips 139/2017 - Vrhovno sodišče

Tue, 02/19/2019 - 11:00
Sodišče druge stopnje je dokazno oceno glede zmožnosti razumevanja pokojne A. A. ob podpisu prve izjave naredilo prvič in to ne da bi opravilo obravnavo kot to zahteva ZPP v prvi alineji tretjega odstavka 347. člena in ne da bi ustrezno dopolnilo dokazni postopek z izvedencem. S tem je tožniku onemogočilo obravnavanje pred sodiščem in zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

VSL Sodba I Cpg 395/2017 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 02/19/2019 - 11:00
Pravni interes za ugotovitveno tožbo, s katero naj se ugotovi, da je prvo toženka edina odgovorna za izgubo tovora, je tožeča stranka oprla na trditve, da jo prva prevoznica oziroma njena zavarovalnica poziva k povračilu plačane odškodnine prevozniku in da obstoji tudi možnost, da bo zoper njo vložila tožbo po 37. členu CMR. Smiselno torej, da ima pravno korist na ugotovitev, da za izgubo tovora med prevozom sama ne odgovarja, pač pa da je za izgubo tovora odgovorna prvo toženka. Sodišče prve stopnje je o tožbenem zahtevku odločilo meritorno, iz česar izhaja, da je tožeči stranki priznalo pravno korist za ugotovitveno tožbo. Če bi tožeča stranka trdila, da se je zanašala, da bo priča zaslišana na podlagi predloga, ki ga je podala nasprotna stranka, ne bi bila uspešna, saj ga je slednja podala v zvezi z okoliščinami, s katerim je želela dokazati drugačno dejansko stanje od tistega, ki ga je zatrjevala tožeča stranka in torej tožeči stranki zaslišanje te priče o zatrjevanih dejstvih tožene stranke ne bi bilo v korist.

VSL Sklep II Cpg 790/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 02/19/2019 - 11:00
Kot dokaz opravljene vročitve, ima obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi vse elemente javne listine in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njem potrjeno. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v njem ugotovljena dejstva neresnična, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.

VSL Sklep III Ip 2323/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 02/19/2019 - 11:00
Izvršilno sodišče mora za ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe ali zavarovanja, ki je bil prekinjen z začetkom stečajnega postopka, uporabiti ustrezno določbo, če je bil v stečajnem postopku opravljen preizkus terjatev. Kadar je ločitveno pravico treba vzdržati v veljavi, se prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, in plačilo zavarovane terjatve opravi v stečajnem postopku, za kar sklep o odpustu obveznosti ni ovira. Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izbris zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, saj ZIZ tega v danem primeru ne predvideva. Ko gre za nepremičnino, je izločitvena pravica v stečajnem postopku pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini. Sklicevanje upnika, da bi lahko šlo tudi za pravnoposlovno pridobitev, tako ni utemeljeno. Če je odsvojitelj pridobitelju izročil zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice v korist pridobitelja, na katerem je bil odsvojiteljev podpis notarsko overjen pred začetkom stečajnega postopka, lahko pridobitelj namreč tudi po začetku stečajnega postopka z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavlja in doseže vknjižbo lastninske pravice v svojo korist, zato pridobitelj v takem primeru v stečajnem postopku ne uveljavlja izločitvene pravice. Če naj bi tretja pridobila lastninsko pravico po trenutku, ko je upnik (z zaznambo sklepa o izvršbi in učinkovanjem od 7. 7. 2009) pridobil hipoteko, bi lahko glede na celotno situacijo šlo le za pravnoposlovni prenos, ki pa ne bi bil možna podlaga za uveljavitev izločitvenega zahtevka. Glede na navedeno bi upnik mogel in moral vedeti, da je lahko šlo le za izvirno pridobitev lastninske pravice, zato mora tretji povrniti njene stroške.

VSL Sodba I Cpg 921/2017 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 02/19/2019 - 11:00
Po določbi prvega odstavka 82. člena OZ se določila pogodbe uporabljajo predvsem tako, kot se glasijo. Iskanje skupnega namena pogodbenikov prihaja v poštev le pri razlagi spornih pogodbenih določil. Pogodbeno določilo lahko postane sporno, če stranka z ustreznimi navedbami zaseje dvom o jasnosti pogodbenih določil. Kadar izvedba nekaterih dokazov pokaže, da je njihovo sporočilo irelevantno ali evidentno brez dokazne vrednosti, sodbi, ki takih dokazov posebej in izrecno ne ocenjuje, ni mogoče očitati kršitve postopka, pa tudi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ne. Ob podani navzven zaznavni izjavi - konkretnem pogodbenem besedilu, bi upoštevanje zgolj volje ene stranke (zoper razumno razlago zunanje izjave), porušilo pravno upoštevno razmerje med pogodbeno voljo in pogodbeno izjavo. Ugotovitev subjektivne volje (predstave) zgolj ene pogodbene stranke tudi ne bi mogla doseči končnega cilja pogodbene razlage po metodi iz drugega odstavka 82. člena OZ - to je ugotovitve skupnega namena pogodbenikov.

VSRS Sklep II Ips 305/2015 - Vrhovno sodišče

Tue, 02/19/2019 - 11:00
V skladu s 156. členom Ustave se postopek po odločitvi Ustavnega sodišča nadaljuje. V nadaljevanju je zato Vrhovno sodišče odločilo o priglašenih stroških tožene stranke za odgovor na revizijo. ZOdvT je kogenten predpis, zato mora Vrhovno sodišče odmero nagrade za odgovor na revizijo opreti na 12. člen ZOdvT. V konkretnem primeru to pomeni, da toženki poleg nagrade za postopek pred nižjimi sodišči (70.775,76 EUR in 46.018,40 EUR) v skladu s tarifo pripada še uveljavljanih 57.523,00 EUR za stroške odgovora na revizijo.

VSL Sklep Cst 608/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 02/19/2019 - 11:00
Pravilne odločitve sodišča prve stopnje, ki temelji na zakonskih določbah, se ne more spreminjati s sklicevanjem na osebne okoliščine. Določba četrtega odstavka 407. člena ZFPPIPP nalaga sodišču, da pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti preveri, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. To pomeni, da mora preveriti, ali je v primeru, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence, ali če so se do poteka preizkusnega obdobja izpolnili pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Če rok za izbris obsodbe do poteka preizkusnega obdobja še ni potekel, mora sodišče predlog za odpust obveznosti zavrniti.

VSL Sklep Cst 415/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 02/19/2019 - 11:00
ZFPPIPP ne vsebuje določbe, ki bi stečajnemu upniku v primeru, da je njegova izločitvena pravica po prvi prijavi prerekana, prepovedovala, da le-to ponovno prijavi.

VSL Sklep II Ip 14/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 02/19/2019 - 11:00
Pravilo iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ jasno določa, da se možnost naknadne objektivne kumulacije ne nanaša na sredstva in predmete izvršbe, glede katere je bila izvršba že dovoljena in ustavljena, celo neuspešno končana.

VSL Sklep IV Cp 2304/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 02/19/2019 - 09:41
Za izrek ukrepa po ZPND ni treba, da bi nasprotni udeleženec aktivno nasilno ravnanje usmeril v mladoletnega sina, ampak zadostuje že njegova prisotnost pri nasilnih dejanjih, ki jih je nasprotni udeleženec izvajal nad predlagateljico. Otrok, ki je priča nasilnim dejanjem nad drugo osebo, je hkrati tudi žrtev psihičnega nasilja.

VSL Sodba in sklep IV Cp 1069/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 02/19/2019 - 09:41
Ukvarjanje otroka s športnimi aktivnostmi je za njegov razvoj koristno, športna oprema, ki je s tem v zvezi navedena v obrazložitvi sodbe, pa ne spada v nadstandardne športne aktivnosti, kot je npr. golf ali jahanje. Ker ZPP ne pozna formalnih dokaznih pravil, je zmotno toženčevo stališče v pritožbi, da bi moral tožnik dokazovati posamezne stroške s predložitvijo računov. Da je potrebno športno opremo, kot so rolarji in ščitniki za roke ter noge, čelada, kolo in smučarska oprema, menjavati vsake dve ali tri leta, pa je tudi splošno znano, saj otrok takšno opremo preraste.

VSL Sodba I Cp 1467/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 02/19/2019 - 09:40
Toženkin namen ni bilo gnojenje, temveč nagajanje tožeči stranki zaradi domnevno nezakonitega opravljanja turistične dejavnosti. Ob takšnih dejstvih je pravilna materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da onesnaženje nepremičnine tožeče stranke z usmrajenim kurjim perjem predstavlja nedovoljeno imisijo (75. člen SPZ), ravnanje toženke pa protipravno vznemirjanje lastninske pravice. Tožeča stranka ima zato na podlagi drugega odstavka 99. člena SPZ v zvezi s prvim odstavkom 131. člena OZ pravico zahtevati povrnitev povzročene škode v višini stroškov, ki so ji nastali zaradi odstranjevanja kurjega perja. Za odločitev v obravnavanem civilnopravnem razmerju je nepomembno, ali je tožeča stranka zadostila javnopravnim zahtevam za opravljanje turistične dejavnosti. Morebitna nezakonita gradnja objektov in nedovoljeno opravljanje dejavnosti toženki ne dajeta pravice do enostranskih in samovoljnih posegov v lastninsko pravico tožeče stranke. Morebitno nedovoljeno opravljanje turistične dejavnosti je v naravno-vzročnem smislu sicer lahko sopovzročilo nastanek škode zaradi odstranjevanja kurjega perja, ni pa pomenilo niti pomembnega niti samostojnega vzroka zanjo. Takšen vzrok je predstavljalo nedopustno ravnanje toženke, ki je s šikanoznim namenom ob zemljišče tožeče stranke deponirala gnoj pomešan s kurjim perjem.

VSL Sklep II Cp 1941/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 02/19/2019 - 09:40
V primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, socialno varstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti, saj bi se sicer izkazalo, da navedeni ukrep iz 74. in 75. člena ZDZdr sploh ni izvedljiv, kar bi bilo nesprejemljivo. V primeru, kot je ta, je bistveno, da gre za hudo in resno ogrožanje osebe, ki izpolnjuje vse pogoje po določbah ZDZdr, kar za osebe na listah čakajočih ni mogoče avtomatično zaključiti. Zato tudi očitek, „da se preskakuje vrstni red“, ne more spremeniti izpodbijane odločitve.

VSL Sodba II Cp 1371/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 02/19/2019 - 09:40
Tožnik je v nesreči utrpel raztrganino sprednje križne vezi desnega kolena in delno raztrganino kolateralne-vzdolžne notranje vezi desnega kolena. Gre za srednje hud primer, ki se po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb uvršča v III. kategorijo.

VSL Sklep I Ip 3030/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 02/19/2019 - 09:40
Četudi je dolžnik dejansko dolžan po sklepu o začasni odredbi plačevati na račun zakonite zastopnice mesečno preživnino tudi za mld. A. A., je sodišče postopalo pravilno, ko te dolžnikove preživninske obveznosti ni upoštevalo pri presoji, ali je dolžnik že v celoti poplačal izterjevano terjatev. Predmetna izvršba namreč ni bila dovoljena za izterjavo terjatve mld. A. A. po navedenem sklepu o začasni odredbi.

VSL Sodba I Cp 1525/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 02/19/2019 - 09:40
Tožeča stranka ne sodi v krog upravičencev do uporabnine, saj v spornem obdobju zahtevka na plačilo uporabnine ni bila niti lastnica niti imetnica sporne parcele v smislu določbe 198. člena OZ.

VSM Sklep I Cp 396/2018 - Višje sodišče v Mariboru

Tue, 02/19/2019 - 09:40
V postopku za delitev stvari ali skupnega premoženja sodišče odloči o delitvi le, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in velikosti njihovih deležev. Če obstoji med udeleženci spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev, jih sodišče napoti na pravdo po 9. in 10. členu ZNP. Sodišče napoti na pravdo praviloma tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno.

VSL Sklep I Cp 1168/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 02/19/2019 - 09:40
Udeleženka ima v primeru, da upravičena oseba ne poda predloga za začetek postopka za vzpostavitev etažne lastnine (oziroma smiselno tudi, da na poziv sodišča ne prijavi udeležbe v postopku), možnost, da sama kot predlagatelj poda zahtevo za vzpostavitev etažne lastnine v korist pridobitelja posameznega dela stavbe oziroma da to zahtevo uveljavlja tudi v že začetem postopku, v katerem je udeleženka ali je v njem prijavila udeležbo (4. točka prvega odstavka in drugi odstavek 25. člena ZVEtL-1).

Pages