Vrhovno sodišče

Subscribe to Vrhovno sodišče feed
Updated: 9 min 30 sec ago

VSL Sklep I Cp 1526/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 02/19/2019 - 09:40
Toženec je za obstoj priče in njeno vlogo pri sestavi sporne oporoke vedel že v času rednega postopka ter je predlagal njeno zaslišanje glede istih dejstev, kot jih želi dokazati v obnovljenem postopku. Če se ni strinjal z zavrnitvijo dokaza ali razlogi za njegovo zavrnitev, bi moral nasprotovanje izraziti z vložitvijo pravočasne pritožbe, v kateri bi sodišču prve stopnje očital bodisi kršitev določb postopka bodisi nepopolno in nepravilno ugotovitev dejanskega stanja. Tega ni storil, svoje opustitve pa ne more sanirati s predlogom za obnovo postopka. Gre namreč za izredno pravno sredstvo, ki ne odpira vrat ponovnemu preizkusu dejanske, materialnopravne in procesne pravilnosti sodne odločbe, temveč omogoča razveljavitev in nadomestitev pravnomočne sodne odločbe v taksativno določenih primerih, ki so navedeni v 394. členu ZPP.

VSRS Sklep II DoR 377/2018 - Vrhovno sodišče

Mon, 02/18/2019 - 15:30
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko se nista oprli na določbo 314. člena OZ glede učinkov uveljavljanja v pobot zastarane terjatve oziroma konkretno, ali je pri procesnem pobotanju odločilen trenutek, ko so se stekli pogoji za pobot, ali trenutek, ko je v postopku podan ugovor pobota.

VSRS Sklep II DoR 379/2018 - Vrhovno sodišče

Mon, 02/18/2019 - 15:30
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je zahtevek tožnika zastaral.

VSRS Sklep II DoR 132/2018 - Vrhovno sodišče

Mon, 02/18/2019 - 15:30
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bil v konkretnem premeru pravni standard "zadostna sredstva za preživljanje" iz prejšnje zakonske dikcije 123. člena ZZZDR pravilno napolnjen.

VSRS Sklep II DoR 469/2018 - Vrhovno sodišče

Mon, 02/18/2019 - 15:30
Revizija ne more biti dovoljena, s tem pa tudi ne dopuščena, zoper sklepe, s katerimi je odločeno o predlogu za izdajo začasne odredbe.

UPRS Sodba I U 2751/2017-13 - Upravno sodišče

Mon, 02/18/2019 - 14:11
Iz jezikovne razlage 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da se lahko zavrne dostop do podatka, ki se nanaša le na konkretni kazenski postopek, zaradi katerega je podatek nastal. Obravnavani dokument vsebuje imena in priimke posameznih fizičnih oseb, zoper katere je bila vložena ovadba, za razkritje katerih ni pravne podlage, varovani osebni podatki pa se prepletajo skozi vso vsebino obrazložitve sklepa z drugimi podatki, instituta delnega dostopa pa zaradi tega ni bilo mogoče uporabiti na način, da se izločijo podatki, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, s tem v zvezi pa je bilo tudi pravilno ugotovljeno, da bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost.

UPRS Sodba in sklep I U 999/2017-50 - Upravno sodišče

Mon, 02/18/2019 - 14:11
Ker tožniki nimajo pravnega interesa za sodelovanje v postopku izdaje akta o delni zapori ceste, ki se začne na predlog investitorja, tudi ne morejo imeti pravnega interesa za izpodbijanje prvostopenjskega akta v upravnem sporu. Odločitev tožene stranke o zavrženju pritožbe tožnikov zoper dovoljenje je pravilna, saj glede na to, da tožniki niso bili in tudi ne morejo biti niti stranka niti stranski udeleženci v postopku izdaje akta na prvi stopnji, posledično temu tudi ne morejo vložiti pritožbe zoper tak akt.

VSM Sodba in sklep I Cp 746/2018 - Višje sodišče v Mariboru

Mon, 02/18/2019 - 14:11
Če se nov narok opravi pred spremenjenim senatom (oziroma pred drugim sodnikom posameznikom), se mora po določbi tretjega odstavka 302. člena ZPP glavna obravnava znova začeti. Vendar to ni prvi narok iz 284. člena ZPP, pač pa določba zagotavlja načelo neposrednosti.

VSM Sklep I Cp 815/2018 - Višje sodišče v Mariboru

Mon, 02/18/2019 - 14:11
Roka iz 32. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) sta kratka zaradi načela hitrosti postopka v sporih zaradi motenja posesti. To pa zato, ker gre za provizorično pravno varstvo posesti, ki naj se doseže čim hitreje. Tožba je instrumentarij za uveljavljanje sodnega varstva posestvi, pri njej pa je bistveno, ali je bila vložena znotraj rokov, določenih v 32. členu SPZ. Ker je sodišče prve stopnje prepričljivo argumentiralo, da je bila tožba vložena po izteku 30-dnevnega roka, od kar je tožnik vedel za motenje in storilca, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.

VSM Sklep IV Kp 11071/2018 - Višje sodišče v Mariboru

Mon, 02/18/2019 - 14:11
Sodišče prve stopnje torej svoj zaključek, da dejanje obdolženca ni kaznivo dejanje, temelji tako na v dokaznem postopku izvedenih dokazih, kakor tudi na samem opisu kaznivega dejanja, ki da ne vsebuje konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve. Taka obrazložitev je popolnoma nejasna, zaradi česar je po presoji pritožbenega sodišča podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Pri tem pritožbeno sodišče ne soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da dejanje obdolženca, kot je opisano v prvostopnem oprostilnem izreku, nima vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. V opisu so namreč navedeni vsi abstraktni zakonski znaki tega kaznivega dejanja, ki so tudi konkretizirani z navedbo okoliščin, ki vsak od zakonskih znakov kaznivega dejanja vsebinsko opredelijo.

UPRS Sodba I U 779/2016-13 - Upravno sodišče

Mon, 02/18/2019 - 14:11
Tožeča stranka sicer res že od samega začetka upravnega postopka, kot tudi v tožbi v upravnem sporu oporeka temu, da bi imela lastninsko pravico na navedeni nepremičnini, čeprav je kot taka vpisana v zemljiško knjigo, vendar pa po mnenju sodišča zgolj zatrjevanje, da lastninske pravice nima, še ne zadostuje, da bi bilo možno ovreči domnevo o resničnosti tistega, kar zemljiška knjiga v konkretnem primeru izkazuje. Iz navedb tožeče stranke ni razvidno, da bi vložila kakšno pravno sredstvo, da bi se stanje v zemljiški knjigi glede njenega lastništva uredilo (npr. izbrisna tožba). Na dejstvo, da je tožeča stranka v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica, tudi ne more vplivati tožbena navedba, da predmetna stavba ni vpisana v kataster stavb.

VSM Sklep I Ip 872/2018 - Višje sodišče v Mariboru

Mon, 02/18/2019 - 14:11
Upnik je upravičen do povrnitve le tistih izvršilnih stroškov, ki so potrebni za izvršbo. Navedeno merilo upravičenosti se nanaša na smotrnost stroškov in zahtevo, da se izvršba opravi s čim manjšimi stroški. Po pojasnjenem sama opredelitev posameznega izvršilnega dejanja v Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom še ne zadošča za upravičenost do povrnitve stroškov. Pri tem so stroški opravljenih dejanj izvršitelja utemeljeni le, če je postopanje izvršitelja skladno s predpisi in namenom izvršbe. V obravnavani zadevi izvršitelj ni opravil nobenega drugega dejanja kot sprejel gotovino vsak mesec v obdobju zadnjih šest mesecev, pri čemer izterjevana obveznost z navedenimi zneski gotovine ni bila poplačana. Izvršitelj je sicer dolžan pred opravljanjem rubeža pozvati dolžnika k plačilu, vendar sme opustiti opravo izvršilnih dejanj le, če je obveznost v celoti poravnana. Izvršitelj po pojasnjenem ni imel podlage za ravnanje, ki po vsebini kaže na uresničevanje dogovora dolžnika z izvršiteljem o obročnem plačevanju, ki odloži izvršbo.

UPRS Sodba I U 1733/2018-3 - Upravno sodišče

Mon, 02/18/2019 - 14:11
Deseti odstavek 30. člena ZBPP določa, da lahko postavljen odvetnik zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na stranki upravičenca. Namesto razrešenega odvetnika pristojni organ za BPP postavi drugega. Kot izhaja iz podatkov zadeve, je bilo zaradi neprimernega obnašanja in ravnanj tožnika, s katerimi je izrazil dvom v pravilno zastopanje odvetniške pisarne, porušeno medsebojno zaupanje. Navedeno predstavlja razlog, zaradi katerega dodeljena odvetniška pisarna ni mogla več v redu opravljati svoje dolžnosti in je utemeljeno zahtevala svojo razrešitev.

VSM Sodba IV Kp 8864/2013 - Višje sodišče v Mariboru

Mon, 02/18/2019 - 14:10
Ugotovljene namreč niso bile okoliščine, ki bi kazale, da je bila obsojenka (ves čas) nezmožna za delo, temveč je vzrok neizpolnitve obveznosti v njenem družbeno nesprejemljivem in povsem nekritičnem odnosu do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic, kot je to zapisalo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.

VSM Sklep IV Kp 16846/2015 - Višje sodišče v Mariboru

Mon, 02/18/2019 - 14:10
Po določbi petega odstavka 42. člena ZKP se v primeru, če je stranka ravnala v nasprotju z določbo drugega odstavka 41. člena ZKP, zahteva za izločitev v celoti ali deloma zavrže, zoper sklep, s katerim se zahteva zavrže, pa ni pritožbe. Ker je sodišče prve stopnje (pravilno) ugotovilo, da je predlog za izločitev izvedenca prepozen, ga je (pravilno) zavrglo, takšna odločitev pa glede na citirano določbo petega odstavka 42. člena ZKP pomeni, da zoper ta sklep ni pritožbe. Sodišče prve stopnje je namreč v točki 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno poudarilo, da izvedensko mnenje ne predstavlja nedovoljenega dokaza v smislu drugega odstavka 83. člena ZKP, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz spisa, saj ne obstajajo okoliščine iz 251. člena ZKP, da se sodna odločba ne bi smela opirati na to izvedensko mnenje. S temi razlogi je po mnenju višjega sodišča v celoti zadostilo zahtevi po obrazloženosti sprejete odločitve, še posebej ob dejstvu, ko zagovorniki v predlogu za izločitev izvedenskega mnenja ne navajajo nobenih utemeljenih razlogov za izločitev dokazov, ki jih določata 18. in 251. člen ZKP.

UPRS Sodba I U 587/2016-16 - Upravno sodišče

Mon, 02/18/2019 - 14:10
Zgolj trditev, da se je tožnik zanimal, kakšne so možnosti za vrnitev v Slovenijo, dejstvo, da naj bi ga oče vpisal v društvo izbrisanih, da je oče obiskal odvetnika in se zanimal o možnosti za vrnitev, ni dovolj zanesljivo in prepričljivo izkazan razlog iz 3. odstavka člena 1.č. ZUSDDD za odsotnost iz Slovenije, kajti navedene okoliščine ne odtehtajo dejstva, da je bil tožnik od 20. julija 1991 zaposlen v vojski BiH, kar nujno pomeni, da se je že pred izbrisom odločil, da bo njegov delodajalec odločal o tem, kje bo začasno oziroma stalno živel, in da te izbire kasneje ni spremenil.

UPRS Sklep I U 2648/2017-20 - Upravno sodišče

Mon, 02/18/2019 - 14:10
Izpodbijani akt je bil tožniku vročen najkasneje 26. 9. 2017. Predmetno tožbo je vložil 28. 11. 2017, zato je vložena prepozno. Aktov poslovanja ni mogoče šteti za upravne odločbe, saj se z njimi ne odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih oseb na področju upravnega prava. Temveč so ti akti izdani v postopkih upravljanja z javnim premoženjem, ki nedvomno ne pomenijo oblastnega ravnanja, temveč ravnanje organa kot vsakega drugega lastnika.

UPRS Sodba I U 1757/2016-54 - Upravno sodišče

Mon, 02/18/2019 - 14:10
Podatki, katerih razkritje v skladu z ZDIJZ zahteva tožnik, imajo določeno stopnjo tajnosti v skladu z Zakonom o trajnih podatkih. Pri dejavnostih SOVE, pri katerem je bil tožnik zaposlen in od katerega zahteva izročitev delovnopravnih dokumentov in umik stopnje tajnosti z njegovih osebnih podatkov, pa gre tudi po presoji sodišča za obveščevalno in varnostno dejavnost, kar, kot navaja že toženka v izpodbijani odločbi, izhaja že iz samega naziva organa. Čim pa je tako, gre skladno s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v tem primeru za podatke, dostop do katerih je potrebno ob upoštevanju te določbe zavrniti.

VSM Sodba I Cp 1001/2018 - Višje sodišče v Mariboru

Mon, 02/18/2019 - 14:10
Sodišče prve stopnje je zagrešilo kršitev določb ZPP, ko je odločilo o zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno v tem pravdnem postopku. Pritožbeno sodišče je dopolnilno sodbo lahko spremenilo brez pritožbene obravnave, saj meni, da s tem niso kršene pravice pravdnih strank.

UPRS Sodba I U 1245/2016-8 - Upravno sodišče

Mon, 02/18/2019 - 14:10
Dolžnost delodajalca je, da svojim zaposlenim zagotovi varnost pri opravljanju dela in ne da se posamezniki sami oborožujejo, da lahko varno opravljajo svojo službo. Sodni izvršitelj si lahko pri izvajanju svoje dejavnosti pomaga z asistenco policije. Tožnik bi se lahko poslužil milejših tehničnih sredstev za odvrnitev nevarnosti, kot je na primer plinski razpršilec ali električni paralizator, prav tako lahko pri prenosu denarja in vrednejših papirjev spremstvo nudi tudi varnostna služba. Tožnik ni uspel dokazati, da je njegova osebna varnost ogrožena v tako veliki meri, da je orožje edino in hkrati najprimernejše sredstvo za zavarovanje pred konkretnimi nevarnostmi.

Pages