Vrhovno sodišče

Subscribe to Vrhovno sodišče feed
Updated: 2 hours 31 min ago

VSL Sodba in sklep II Cp 196/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 06/12/2019 - 16:02
Nastalo pravno praznino je treba zapolniti s pomočjo nadomestila, ki ga je Vrhovno sodišče ocenilo kot primernega za kabelsko retransmisijo glasbenih del. To nadomestilo zajema vsa glasbena dela, ki jih je tožnik upravičen upravljati, to je glasbo v njeni čisti obliki in predobstoječo glasbo, ki se predvajata v RA in TV programih. Ob znani višini primernega nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del kot celoto (0,198 EUR) lahko ocenimo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe, ki se predvaja v TV programih tako, da od 0,198 EUR odštejemo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo za glasbo, ki se predvaja v RA programih (0,03 EUR).

VSC Sklep II Ip 10/2019 - Višje sodišče v Celju

Wed, 06/12/2019 - 16:02
Ker je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pravno sredstvo, velja zanj zahteva po podpisu vložnika. Vložnik ugovora - dolžnik je pravna oseba d.o.o. in sama nima pravdne sposobnosti, zato jo zastopa njen zakoniti zastopnik. Ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine tega ni podpisala zakonita zastopnica in je s sklepom pozvalo dolžnika, da dopolni ugovor tako, da bo vseboval navedbo zakonitega zastopnika, njegovo funkcijo, ime in priimek ter lastnoročni podpis zakonitega zastopnika. Tega dolžnik v pritožbi ne zanika. Dolžnik je dopolnil ugovor tako, da ga je ponovno podpisala ista oseba, kot je prvotni ugovor. Torej je ugovor in dopolnitev je podpisala oseba, ki v času vložitve ugovora in dopolnitve ni bila v sodnem registru vpisana kot zakoniti zastopnik dolžnika. Dolžnik se neutemeljeno sklicuje na pomoto, zamenjavo funkcij in neznanje, saj je ravno odpravi tega bil namenjen sklep sodišča prve stopnje z pozivom.

VSL Sklep I Cp 253/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 06/12/2019 - 16:02
Naše procesno pravo temelji na načelu proste presoje dokazov, kar pomeni, da ni moč nobenemu dokazu vnaprej podeliti ekskluzivnega pomena ali pa mu (na drugi strani) odvzeti (dokazno) vrednost.

VSL Sklep II Cp 2324/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 06/12/2019 - 16:02
V skladu z določilom 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13. člen ZPP). Prekinitev postopka, da bi se počakalo, da bo neko razmerje šele nastalo, ni dopustna, saj lahko po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče postopek prekine le, kadar se predhodno vprašanje nanaša na že obstoječe pravno razmerje. Ker v obravnavanem primeru pravno razmerje, zaradi katerega je bil postopek prekinjen, še ne obstaja, prekinitev postopka ni dopustna.

VSL Sodba I Cp 2140/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 06/12/2019 - 16:01
SZ-1 v primerih, ko najemnik neprofitnega stanovanja ne izpolnjuje več splošnih pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja, dopušča spremembo določil najemne pogodbe zgolj in samo v delu, ki se nanašajo na višino in vrsto najemnine (najemnina se določi v višini tržne najemnine), ne spremeni pa se s tem avtomatično tudi vrsta najemnega stanovanja oziroma najemnega razmerja. Iz določbe petega odstavka 103. člena SZ-1 ne izhaja, da bi bila odpoved najemne pogodbe najemniku neprofitnega stanovanja mogoča (tudi) v primerih, ko vrednost premoženja (nepremičnin), ki ga ima v lasti najemnik (ali njegov zakonec oziroma zunajzakonski partner), presega določen cenzus (zaradi (so)lastništva katerihkoli nepremičnin). Iz navedene zakonske določbe je namreč razvidno, da je odpoved najemne pogodbe najemniku neprofitnega stanovanja možna le v primeru, če ima najemnik (ali njegov zakonec oziroma zunajzakonski partner) možnost dejanskega bivanja v drugem primernem stanovanju ali stanovanjski stavbi, pa te možnosti po lastni krivdi ne izkoristi. Vrednost morebitnih nepremičnin, ki jih ima v (so)lasti najemnik neprofitnega stanovanja, ni pravno pomemben kriterij za uveljavitev pravice do odpovedi najemne pogodbe najemniku neprofitnega stanovanja. Okoliščine v zvezi z obstojem krivdnega odpovednega razloga je treba presojati v času, ko je lastnik stanovanja zanje izvedel in nanje opozoril najemnika.

VSC Sklep PRp 64/2019 - Višje sodišče v Celju

Wed, 06/12/2019 - 16:01
Obdolžencu je bilo resda na kraju ugotovitve prekrška začasno odvzeto vozniško dovoljenje in izdano potrdilo o tem, iz katerega izhaja, da bo prekrškovni organ v petih dneh od ugotovitve prekrška zoper storilca predlagal, da se mu začasno odvzame vozniško dovoljenje in da je predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja sestavni del obdolžilnega predloga. Vendar pa ta zapis v potrdilu predstavlja zgolj navedbo predvidenega postopanja organa, ki ga predlagatelj v skladu s 113.a členom ZP-1 mora opraviti, a če takega predloga naknadno dejansko ne vloži, ni mogoče na podlagi vsebine potrdila o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja in obdolžilnega predloga šteti, da je s tem smiselno predlagan tudi začasni odvzem vozniškega dovoljenja. Ker glede na pojasnjeno v predmetni zadevi v odsotnosti izrecnega predloga za začasen odvzem vozniškega dovoljenja, ki bi bil vložen hkrati z obdolžilnim predlogom niso bile izpolnjene procesne predpostavke za izdajo sklepa o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja z dne 29. 3. 2019, je pritožbeno sodišče zagovornikovi pritožbi zoper izpodbijani sklep ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru obdolženčevega zagovornika zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja ugodilo ter posledično (ob izkazani neodpravljivi pomanjkljivosti obdolžilnega predloga oz. odsotnosti predloga za začasni odvzem vozniškega dovoljenja) sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja PR 445/2019 z dne 29. 3. 2019 razveljavilo ter odločilo, da se začasno odvzeto vozniško dovoljenje nemudoma vrne obdolžencu (četrti odstavek 163. člena ZP-1).

VSL Sodba II Cp 2577/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 06/12/2019 - 16:01
Obveznost obračuna davka je vezana na obdavčljivi dogodek, zato ni bistveno, ali je bila za storitev – uporabo avtorskih pravic – sklenjena pogodba ali ne.

VSRS Sodba II Ips 307/2017 - Vrhovno sodišče

Wed, 06/12/2019 - 16:01
Nižji sodišči trditvene podlage nista prekoračili in tožničinih trditev nista interpretirali ekstenzivno. V konkretnem primeru je tožnica v dokaznem postopku uspela dokazati trditev, da sta pravdni stranki že na sestanku konec avgusta 2013 dosegli soglasje o ureditvi zadeve z izvensodno poravnavo. Dejstvo, da je tožnica kasneje akceptirala pisni osnutek poravnave ne negira teze o predhodni sklenitvi ustnega dogovora. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je bilo med pravdnima strankama podano ustno soglasje glede vseh bistvenih sestavin pogodbe o poravnavi in da pravdni stranki pisne oblike pogodbe o poravnavi nista dogovorili kot pogoj za njeno veljavnost.

VSL Sklep II Cp 59/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 06/12/2019 - 16:01
Obširne pritožbene navedbe, s katerimi pritožnik utemeljuje svoj stališče, da bi se sodišče prve stopnje moralo izreči za stvarno nepristojno za celotni tožbeni zahtevek, torej, da bi se moralo izreči za nepristojno tudi za del zahtevka, ki se vodi pod opr. št. IV P 1296/2017, so za pravilnost izpodbijane odločitve pravno nerevantne in so lahko le predmet presoje v postopku, ki se vodi pod opr. št. IV P 1296/2017.

VSC Sklep III Cpg 36/2019 - Višje sodišče v Celju

Wed, 06/12/2019 - 16:01
Ker tožeča stranka ni bila pogodbena stranka, ni njenega izrecnega soglasja za dogovor o pristojnosti. Materialnopravno vprašanje v tem primeru pa je, ali je možno ta dogovor razširiti na tožečo stranko z ozirom na to kakšen tožbeni zahtevek uveljavlja. V tem primeru sklicevanje v tožbi na posamezne določbe v pogodbi ne pomeni očitanja kršitve pogodbenih obveznosti, temveč pogodba zgolj prepisuje zakonsko normo. Zato dogovor o krajevni pristojnosti v pogodbi ne velja za tožečo stranko.

VSC Sklep II Cpg 42/2019 - Višje sodišče v Celju

Wed, 06/12/2019 - 16:01
Tudi če je v 1. členu kupoprodajne pogodbe zapisano, da tožena stranka - prodajalka kot lastnica proda in prepusti v last ter posest kupcu svoje motorno vozilo (priloga B 2), to v okoliščinah tega primera ni dokazovalo dejanske izročitve v posest.

VSL Sklep II Cp 157/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 06/12/2019 - 16:00
Načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) ne pomeni, da zakon ne bi smel različno urejati položaja državljanov RS v primerjavi s položajem državljanov tretjih držav. Že sama Ustava (13. člen) dopušča, da zakonodajalec omeji krog upravičencev do določene pravice glede na državljanstvo. Tudi pravica do socialne varnosti (ki se zagotavlja tudi z dodeljevanjem najemnih neprofitnih stanovanj) je na ustavnem nivoju zagotovljena le državljanom Republike Slovenije (50. člen Ustave), socialne pravice tujcev pa so predmet zakonske ureditve, pri čemer zakonodajalca veže načelo enakega varstva pravic.

VSRS Sodba II Ips 348/2017 - Vrhovno sodišče

Wed, 06/12/2019 - 15:10
S tem, ko je sodišče druge stopnje svojo odločitev oprlo na v pritožbenem postopku neprerekano ugotovitev iz sodbe sodišča prve stopnje, ni prekoračilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu. Toženka z izpodbijanjem zaključka, da je tožnica glede na navodila delodajalca in priganjanje sodelavcev zaradi izpolnjevanja norme morala ves čas hiteti, nedovoljeno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Ker v dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno, da je tožnica pri opravljanju dela ravnala neskrbno oziroma nepazljivo, je utemeljen sklep o toženkini izključni odgovornosti za škodni dogodek iz razloga, ker njen zavarovanec ni poskrbel za varne delovne pogoje.

VSL Sodba I Cpg 1044/2017 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 06/12/2019 - 15:01
Prvi odstavek 286.b člena ZPP stranki nalaga breme, da kršitev določb ZPP pred sodiščem prve stopnje uveljavlja takoj, ko je to mogoče. Tožena stranka v pritožbi ne trdi, da zatrjevane kršitve ni mogla grajati nemudoma, prav tako pa tudi ne gre za kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in za katero velja izjema iz drugega odstavka 286.b člena ZPP. Ker tožena stranka zatrjevane kršitve ni pravočasno grajala, zaradi prepovedi iz prvega odstavka 286.b člena ZPP z uveljavljanjem te kršitve v pritožbi ne more uspeti. Sodišče prve stopnje se ni dolžno izrecno opredeliti do naziranj stranke, ki niso dovolj argumentirana oziroma so očitno neutemeljena. Poročilo o razmerjih s povezanimi družbami predstavlja le podlago za vzpostavitev morebitnega izravnalnega zahtevka (drugi odstavek 545. člena ZGD-1), v primeru ko prikrajšanje odvisne družbe ni nadomeščeno na enega od načinov iz drugega odstavka 545. člena ZGD-1, pa obvladujoča družba na podlagi 547. člena ZGD-1 odgovarja odvisni za škodo, ta pa se lahko, kot vsaka druga škoda, dokazuje s katerimkoli dokaznim sredstvom, ki ga predvideva ZPP. ZGD-1 predpostavlja obstoj vpliva obvladujoče družbe na odvisno družbo in ga ni potrebno posebej dokazovati, mogoče pa je dokazovati, da ni bilo vpliva zaradi ekskulpacije odgovornosti obvladujoče družbe za prikrajšanje odvisne družbe.

VSL Sodba II Cp 172/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 06/12/2019 - 15:01
Pritožba neutemeljeno navaja, da bi tožnik lahko le pisno odstopil od mandatne pogodbe. V pisni obliki mora biti dano ali preklicano le pooblastilo (gre za t.i. zunanje razmerje, ki je odločilno v razmerju do tretjih oseb). Za sklenitev ali odstop od mandatne pogodbe (tu gre za notranje razmerje med strankama) pa pisna oblika ni predpisana.

VSK Sklep II Kp 30389/2016 - Višje sodišče v Kopru

Wed, 06/12/2019 - 15:00
Interpretacija, ki jo je sodišče prve stopnje izpeljalo zgolj iz določbe četrtega odstavka 95. člena ZKP, je preozka. Glede stroškov kazenskega postopka, ki se nanašajo na postavljenega zagovornika (zagovornika po uradni dolžnosti), je potrebno določbo četrtega odstavka 95. člena ZKP razlagati v povezavi z določbo prvega odstavka 97. člena ZKP ter tretjim odstavkom 92. člena ZKP. Po določbi tretjega odstavka 92. člena ZKP sodišče potrebne izdatke in nagrado postavljenega zagovornika izplača najprej iz sredstev organa, ki vodi kazenski postopek, pozneje pa se ti stroški izterjajo od tistega, ki jih je po določbah tega zakona dolžan poravnati. Če je bil obdolžencu zagovornik postavljen, pa bi bilo ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati, če bi moral plačati zagovorniku nagrado in potrebne izdatke, se ti izplačajo iz proračunskih sredstev (prvi odstavek 97. člena ZKP). Slednje pomeni, da je obdolženec dejansko oproščen plačila teh stroškov. Primerjava vsebine in namena zgoraj navedenih določb po oceni pritožbenega sodišča pripelje do razlage, da ni razloga, da ne bi sodišče prve stopnje obsojencu, ki je predlagal obročno plačilo stroškov kazenskega postopka, dovolilo, da nagrado in potrebne izdatke postavljene zagovornice povrne v obrokih, ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 97. člena ZKP in četrtega odstavka 95. člena ZKP (če bi s plačilom bilo ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati). Tako stališče je sprejelo tudi Višje sodišče v Ljubljani v sklepu opr. št. I Kp 1361/2008 z dne 3.12.2008 in Višje sodišče v Mariboru v sodbi opr. št. III Kp 44027/2018 z dne 20.12.2018.

VSL Sodba I Cp 1998/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 06/12/2019 - 15:00
Položitev kablovoda izven trase pridobljene služnosti predstavlja protipraven poseg v zemljišče tožečih strank. Tožnika imata kot lastnika zemljišča stvarnopravno varstvo svoje lastninske pravice, prva tožena stranka pa služnostno pravico in gradbeno dovoljenje, na podlagi katerih lahko položi kablovod po določeni trasi. Tožena stranka svoje samovolje (napačno položenega kabla) ne more opravičevati s širšim družbenim interesom in ekonomskimi razlogi (nizka ekonomska vrednost nepremičnin in visoki stroški, ki bi nastali zaradi prekopavanja in novega polaganja). Tožnikoma kot lastnikoma nepremičnin pa ni treba trpeti protipravnih posegov tožene stranke v uporabo in uživanje njunih nepremičnin ne glede na to, da je kablovod vkopan v zemljo in bo tudi v primeru položitve v skladu z obstoječo služnostjo potekal po njuni nepremičnini. Tudi zatrjevana (nizka) ekonomska vrednost nepremičnine ne daje toženi strani podlage za vznemirjanje.

VSRS Sklep Cp 10/2019 - Vrhovno sodišče

Wed, 06/12/2019 - 15:00
Po določbi prvega odstavka 73. člena ZPP o izločitvah res odloča predsednik sodišča, vendar za prepozne, nerazumljive, nepopolne ali nedovoljene zahteve za izločitev šesti odstavek 72. člena ZPP določa, da jih zavrže s sklepom predsednik senata.

VSL Sklep I Cp 687/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 06/12/2019 - 15:00
Pritožbeno sodišče soglaša z dokaznim zaključkom sodišča prve stopnje, ki je po pregledu priloženih fotografij in listin o staležu govedi, sledilo tožencema, da sta na spornem področju posest izvajala ona in je bilo njuno izvajanje razvidno navzven s tem, ko sta parcelo ogradila z električnim pastirjem in se je tam paslo tibetansko govedo. Zato z izkopom zemljišča okrog postavljenega križa do motenja posesti tožnice, ki ni izkazala, da bi takrat lahko dostopala do njega, ni prišlo.

VSL Sklep I Cp 311/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 06/12/2019 - 15:00
Neutemeljeno se pritožba zavzema, da je nujna dedinja že prejela denarno izplačilo tudi za nujni delež na pozneje najdenem premoženju. Navedeno namreč posega že na področje delitve dediščine, kar ni predmet sklepa o dedovanju, razen izjemoma, ko dediči skladno s tretjim odstavkom 214. člena ZD sporazumno predložijo delitev in način delitve. Glede na to, da volje nujne dedinje B. M. sodišče ni moglo ugotoviti, je pravilno zaključilo, da ji lahko nujni delež prizna le v naravi. Vsa morebitna sporna vprašanja o delitvi obravnavanega premoženja med dedinjama bodo lahko predmet posebnega postopka o delitvi solastnine.

Pages