Vrhovno sodišče

Subscribe to Vrhovno sodišče feed
Updated: 2 hours 41 min ago

VSRS Sodba I Up 219/2015 - Vrhovno sodišče

Wed, 06/12/2019 - 15:00
Prvostopenjsko sodišče ni sledilo napotkom Ustavnega sodišča, ker se ni opredelilo do bistvenega poudarka ustavne odločbe - kdaj socialno-ekonomska diskriminacija pomeni preganjanje in kdaj predstavlja tako hudo kršitev človekovih pravic, zaradi česar izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti in jo je že iz tega razloga potrebno odpraviti.

VSRS Sodba X Ips 7/2018 - Vrhovno sodišče

Wed, 06/12/2019 - 15:00
Upravnik je oseba, ki je že po zakonu upravičena vložiti zahtevo za spremembo podatkov katastra stavb. Med spremembe podatkov stavb pa se šteje tudi delitev dela stavbe. Postopek za spremembo podatkov katastra stavb vsebuje tudi ureditev za primere, ko se etažni lastnik ne strinja z elaboratom. Postopanje geodetske uprave v takem primeru pa ni odvisno od vprašanja, ali potrebuje upravnik stavbe za vložitev zahteve za začetek postopka za spremembo podatkov na podlagi že izdelanega elaborata spremembe podatkov katastra stavb posebno soglasje tega etažnega lastnika, temveč od vprašanja, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Eden izmed pogojev za izdajo odločbe v skrajšanem ugotovitvenem postopku je, da je zahtevi priložen elaborat spremembe podatkov katastra stavb, ki ga izdela geodetsko podjetje ali projektant. Zapisnik o obravnavi elaborata za vpis stavbe v kataster stavb pa mora izkazati soglasje lastnika stavbe oziroma lastnikov vseh delov stavb, da podatki in načrti, ki so navedeni in prikazani v elaboratu, izkazujejo dejansko stanje stavbe in delov stavb v naravi.

VSL Sklep I Cp 202/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 06/12/2019 - 15:00
Stranka mora zahtevati povrnitev stroškov najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških, razen, če gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja (tretji odstavek 163. člena ZPP).V konkretnem primeru je bil zadnji narok pred izdajo sodbe, s katero je bilo odločeno o stroških postopka, opravljen 13. 4. 2017. Tožnica, ki ji je obveznost plačila sodne takse za sodbo nastala že 20. 6. 2013, bi morala zato najkasneje takrat zahtevati tudi povračilo takse za sodbo. Ker tega ni storila, je njen predlog, da se ji ta strošek (dodatno) prizna, prepozen in ga je treba zavreči.

VSL Sodba II Cpg 16/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 06/12/2019 - 15:00
ZPP temelji na izhodišču, da je dolžna skrbnost tistega, ki se vpisuje v sodni register, da v primeru spremembe naslova poskrbi za ustrezen prepis. Ureditev je do subjektov vpisa v sodni register stroga, saj se v primeru, če na naslovu, navedenem v sodnem registru, ni mogoče opraviti vročitve, vročitev opravi po pravilih o fikciji vročitve. Posledice neizpolnjevanja zakonskih obveznosti glede pravilnega vpisa naslova v sodnem registru mora tako trpeti pravna oseba (t. j. tožeča stranka) sama. Glede na povsem jasno določbo tretjega odstavka 139. člena ZPP je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo zadevno vabilo tožeči stranki vročati njeni zakoniti zastopnici. Pritožbene navedbe, da tožeča stranka ni imela hišnega predalčnika, ne morejo vplivati na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, saj je dolžnost stranke postopka, da ravna skladno s predpisi in poskrbi, da bo na naslovu, ki je vpisan v sodni register, omogočeno tudi sprejemanje sodnih pošiljk. Z opustitvijo takšnega ravnanja se sama izpostavi nevarnosti, da jo doletijo negativne pravne posledice. Če procesne predpostavke za sodno varstvo niso izpolnjene zaradi razlogov na strani tožeče stranke, ni mogoče govoriti o kršitvi ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva, ker gre za kršitev pravil o načinu uresničevanja pravice in ne za omejitev pravice. S sodbo na podlagi odpovedi sodišče tožbeni zahtevek zavrne kot neutemeljen, zato se šteje, da je tožeča stranka v sporu popolnoma propadla in je nasprotni stranki dolžna povrniti njene pravdne stroške.

VSRS Sklep X Ips 47/2017 - Vrhovno sodišče

Wed, 06/12/2019 - 15:00
Zahteva po razumni, izčrpni in prepričljivi argumentaciji sodnih odločb je bistven sestavni del poštenega postopka. Iz obrazložitve sodišča prve stopnje v upravnem sporu mora tako biti razvidno, kateri so bili odločilni razlogi za prepričanje sodišča o pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja in pravne subsumpcije le-tega pod uporabljene norme materialnega prava. V vsakem primeru mora biti iz sodbe jasno razvidno, da je sodišče pri odločanju upoštevalo vse bistvene navedbe strank in se do njih tudi opredelilo, kar je sestavni del pravice do obrazloženosti sodne odločbe iz 22. člena Ustave. Upravno sodišče je sicer sprejelo stališče o vsebini zadeve oziroma sledilo stališču tožene stranke v zvezi s tem, vendar pa tega stališča ni obrazložilo, saj ni odgovorilo na tožbene ugovore v zvezi z zatrjevanim posegom v pravnomočno odločbo o pravici do sredstev (za leto 2012) oziroma posegom v pridobljene pravice do izplačila sredstev za upravičene stroške za to leto. Ker tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhajajo argumentirana stališča tožene stranke o ugovorih, ki se nanašajo na uporabo materialnega prava, je izostala obrazložitev sodišča do bistvenih navedb revidentke.

VSL Sodba II Cp 2179/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 06/12/2019 - 13:50
Toženec je v prijavi škodnega primera iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti navedel, da je ob vzvratni vožnji začutil rahel trk, zato je avto ustavil, ga premaknil in izstopil, ob zaslišanju pa je nadalje pojasnil, da je oškodovanki, ki je ležala na tleh, pomagal vstati, pri čemer je opazil odrgnino na nogi. Moral se je torej zavedati, da je s svojim ravnanjem povzročil prometno nesrečo, pri čemer za izgubo zavarovalnih pravic ni bistveno, da ni bil seznanjen z obsežnostjo oškodovankinih poškodb, prav tako ni odločilno, da ga slednja ni zaprosila za osebne podatke in da ni imel namena pobegniti s kraja dogodka. Zaradi opustitve obveznosti posredovanja svojih podatkov in podatkov o zavarovanju pred zapustitvijo kraja nezgode je izgubil zavarovalne pravice. Osebno stanje oškodovanca, ki pogojuje nastanek večjega obsega škode in se razvije spontano ali je prirojeno, ne more predstavljati razloga za prisojo nižje odškodnine oziroma razbremenitev povzročitelja škode odgovornosti za nastalo škodo.

VSL Sodba I Cp 152/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 06/12/2019 - 13:50
S prevzemom dolga v obstoječem obligacijskem razmerju pride do spremembe dolžnika. Prevzemnik dolga ne odgovarja poleg dolžnika, ampak stopi na njegovo mesto v delu oziroma v obsegu, v katerem prevzame dolg. S tem ne nastane nova obveznost, temveč se obveznost le spremeni, medtem ko pri dvostranskih obveznostih upnik in dolžnik še naprej ostaneta na zvezi. Podpis prevzemnika dolga na predpogodbi zato ni potreben.

VSL Sodba I Cp 2244/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 06/12/2019 - 13:50
Zgolj dolgotrajna uporaba za priposestvovanje ne zadostuje. Posestnik mora na podlagi konkretnih okoliščin utemeljeno sklepati, da so izpolnjene vse predpostavke za prenos lastninske pravice. Pridobitelj mora biti dobroveren, kar pomeni, da ima določeno raziskovalno dolžnost. Ta navadno zahteva, da se pozanima, kakšna je pravica neposrednega posestnika na nepremičnini. Če posest ni jasno vidna, raziskovalna dolžnost ne obstaja in se tretji lahko zanaša zgolj na zemljiško knjigo. Glede na načelo proste izbire odvetnika se priznavajo tudi stroški, ki nastanejo z izbiro odvetnika iz drugega kraja, razen če sodišče ugotovi, da je izbira nerazumna ali gre za zlorabo.

VSL Sklep I Cp 1861/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 06/12/2019 - 13:50
Tožeči stranki ni uspelo dokazati, da gre v konkretnem primeru za neodplačen pravni posel, kar v posledici pomeni, da je zamudila materialni prekluzivni rok za vložitev tožbe na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (257. člen OZ). Tako ni več bistveno, da je bilo pravno dejanje nedvomno storjeno v škodo upnika, da je dolžnik to vedel, tožencu pa je bilo to prav tako znano ali pa bi mu moralo biti znano. Gre za materialni prekluzivni rok in po poteku takšnega roka tožba (po materialnem pravu) ni več dopustna. Sodišče prve stopnje bi moralo tožbeni zahtevek zavrniti in ne tožbe zavreči, kar pa ne gre v škodo tožeče stranke.

VSK Sklep I Ip 352/2018 - Višje sodišče v Kopru

Wed, 06/12/2019 - 13:50
Zastavna pravica upnice na solastniškem deležu dolžnice še vedno obstoji, zato slednja odgovarja za hipotekarno obveznost (s hipoteko zavarovano terjatev upnice) kot realna dolžnica. V tem stvarnopravnem razmerju nastopa kot zastaviteljica, torej oseba, proti kateri učinkuje zastavna pravica, izvršba zoper njo pa je bila dovoljena zaradi zaznambe neposredne izvršljivosti notarskega zapisa v zemljiški knjigi. Priznanje izločitvene pravice v stečajnem postopku ni povezano z vprašanjem obstoja upničine terjatve, temveč zgolj z vprašanjem resničnega (dejanskega) lastništva določenega premoženja s strani stečajnega dolžnika oziroma obsegom stečajne mase. Ločitvena pravica predstavlja posebno upravičenje v okviru stečajnega postopka, torej pravico do prednostnega poplačila iz določenega premoženja insolventnega dolžnika. Po naravi stvari je ta pravica povezana s premoženjem, ki je v lasti stečajnega dolžnika oziroma sodi v stečajno maso, pogojena pa je s tem, da upnik še pred začetkom stečajnega postopka pridobi na njem zastavno pravico. Pritožbene navedbe, da je o neobstoju hipoteke na solastniškem deležu dolžnice odločeno že s sklepi o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic v postopku osebnega stečaja nad B.Ž., torej niso utemeljene.

VSK Sklep CDn 27/2019 - Višje sodišče v Kopru

Wed, 06/12/2019 - 13:50
Če drži, da gre za skupno lastnino člana agrarne skupnosti, je sodišče pri presoji, ali so bile predlogu predložene vse potrebne listine, določbo 38. člena ZZK-1 zmotno uporabilo. V zvezi s predkupnim pravicami, ki jih določa 42. člen ZAgrS, bi moralo upoštevati specialno ureditev iz šestega odstavka te določbe v povezavi z zakonodajo, ki ureja promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi.

VSL Sodba II Cp 616/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 06/12/2019 - 13:50
Razen gradnje objektov za šolstvo, inštitute, zdravstvo in varstvo, šport in rekreacijo ter določenih pomožnih objektov na območju tožnikove nepremičnine v skladu z veljavnimi prostorskimi akti niso bile dopustne gradnje novih stanovanjskih, poslovnih ali kakršnihkoli drugih tržno zanimivih objektov. Izven takšnih omejitev novogradnje pa so bile kot izjema dopustne rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela, torej gradnje v zvezi z že zgrajenimi objekti. Tožniku je zaradi toženkinega protipravnega rušenja objekta nastala škoda zaradi manjvrednosti nepremičnine, in sicer v višini razlike med vrednostjo zemljišča brez objekta ter vrednostjo zemljišča z dotrajanim objektom in možnostjo dodatne izrabe nepremičnine, vezane na obstoječi objekt.

UPRS Sodba IV U 152/2018-8 - Upravno sodišče

Tue, 06/11/2019 - 16:20
Ker torej sodišče soglaša z oceno tožene stranke, da je odvetnik v izvršilni zadevi In 565/2014 ravnal v skladu s stroko in tožnico v tem postopku zastopal kvalitetno in strokovno, upravičenka pa v tem postopku ni zamudila nobenega roka, niti ji ni nastala nobena škoda, sodišče po ugotovitvi, da so bili izpolnjeni razlogi za uporabo določb desetega in enajstega odstavka 30. člena ZBPP, ugotavlja, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita.

UPRS Sodba IV U 65/2017-9 - Upravno sodišče

Tue, 06/11/2019 - 16:20
Samostojni podjetnik za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem. Gre torej za izključno vezanost premoženja na osebo podjetnika ter tudi za enotnost osebnega in podjetniškega premoženja. Samostojni podjetnik posameznik in fizična oseba imata tako enotno oziroma nerazdružljivo subjektiviteto. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da denarna sredstva na računu podjetnika posameznika hkrati predstavljajo tudi premoženje fizične osebe. Glede na navedeno so vsi tožbeni ugovori, ki jih tožnik v tožbi izpostavlja v dokaz zatrjevanju, da samostojni podjetnik ne more odgovarjati za obveznosti podjetnika kot fizične osebe, neutemeljeni.

UPRS Sodba IV U 15/2017-13 - Upravno sodišče

Tue, 06/11/2019 - 16:20
V skladu z navedeno zakonsko ureditvijo je bilo treba za gradnjo takšnega objekta, katerega tako tlorisne mere kot namembnost je bila ugotovljena pri inšpekcijskem pregledu, pridobiti gradbeno dovoljenje.Nesporno je, da v predmetnem postopku gradbeno dovoljenje ni bilo izdano, pri čemer potrdili, s katerima je bila vzeta na znanje priglasitev gradnje po merah in namembnosti bistveno drugačnega objekta, kot je dejansko zgrajeni objekt, ne predstavljata gradbenega dovoljenja.

UPRS Sodba IV U 37/2017-15 - Upravno sodišče

Tue, 06/11/2019 - 16:20
Iz podatkov uradnih evidenc, ki jih je izčrpno navedel prvostopenjski upravni organ v izpodbijani odločbi, izhaja, da je bil tožnik 26. 2. 1992 izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, po tem pa v Republiki Sloveniji ni pridobil dovoljenja za stalno prebivanje in tudi ni bil sprejet v državljanstvo Republike Slovenije, kar kot pogoja za presojo upravičenosti do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva določa prvi odstavek 2. člena ZPŠOIRSP. Tožnikova vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, ki je bila vložena po zakonu, ki ureja status državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, je bila vložena 3. 4. 2013 in pravnomočno zavrnjena (z nastopom pravnomočnosti 8. 10. 2016), kar je po 24. 7. 2010, ko je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, zaradi česar tožnik tudi po tej določbi ni upravičen do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.

UPRS Sodba I U 2102/2017-9 - Upravno sodišče

Tue, 06/11/2019 - 16:20
Zmota pri presoji, ali bodo gospodarske koristi od danega posojila pritekale, praviloma ni računovodska napaka. Da bi se knjiženje prihodkov lahko štelo za napako, bi tožnik moral skladno s SRS predložiti ustrezne dokaze, ki so mu bili na voljo v času, ko so bili računovodski izkazi odobreni za objavo in ki bi morali biti že takrat upoštevani pri njihovi sestavi, pa napak niso bili. Takšnih dokazov tožnik ni predložil. Posledično je davčni organ pravilno zavrnil predložena popravka davčnih obračunov in upošteval prihodke, kot izhajajo iz prvotnih davčnih obračunov. S predložitvijo (prvotnih) davčnih obračunov je tožnik zatrjeval, da je imel prihodke v določeni višini, v inšpekcijskem postopku pa je zatrjeval nižje prihodke in za svoje trditve predložil dokaze, ki jih je davčni organ vsebinsko presodil in argumentirano zavrnil. Na davčnem organu je obveznost, da predlagane dokaze izvede (ali obrazloženo zavrne) ter na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka sprejme ustrezno dokazno oceno, kar je v konkretnem postopku tudi storil. Dejstvo, da se je tožnik popravka obračunov poslužil šele, ko je bil seznanjen s predmetom inšpekcijskega pregleda, je zgolj ena izmed okoliščin zadeve, ki je davčni organ še dodatno utrdila v prepričanju, da so bili prihodki iz naslova obresti pravilno knjiženi.

VSL Sklep I Cp 632/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 06/11/2019 - 15:51
Vročanje "navadne" priporočene pošiljke poteka drugače kot vročanje sodne pošiljke, za katero so predpisani strožji pogoji (predpisana vsebina obvestila z opozorilom pri osebnem vročanju). Pri "navadni" priporočeni pošiljki takšnega ustreznega obvestila ni in tudi pošiljka se ne pusti v predalčniku (kot pri sodni pošiljki bodisi pri osebnem bodisi pri neosebnem vročanju z ustreznim opozorilom), temveč se vrne pošti in nato pošiljatelju.

VSRS Sklep X DoR 59/2018-9 - Vrhovno sodišče

Tue, 06/11/2019 - 15:51
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Upravno sodišče s tem, ko v postopku sodnega varstva zoper odločbo Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence ni izvedlo glavne obravnave, kršilo načelo neposrednosti in kontradiktornosti postopka ter storilo bistveno kršitev določb postopka.

VSRS Sklep X DoR 139/2018-5 - Vrhovno sodišče

Tue, 06/11/2019 - 15:51
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali se stara devizna vloga, ki je bila na podlagi določb Zakona o ugotavljanju in realizaciji terjatev državljanov v postopku privatizacije (Zakona o utvrđivanju i realizaciji potraživanja građana u postupku privatizacije, Sl. novine FBiH, št. 27/97 in naslednji) prenesena na posebni privatizacijski račun pri Agenciji za privatizacijo Federacije Bosne in Hercegovine, šteje za neizplačano staro devizno vlogo po 2. členu ZNISESČP, za katero na podlagi 1. člena in drugega odstavka 5. člena istega zakona prevzema izpolnitev Republika Slovenija?

Pages