Vrhovno sodišče

Subscribe to Vrhovno sodišče feed
Updated: 2 hours 52 min ago

VSM Sodba I Cp 912/2018 - Višje sodišče v Mariboru

Fri, 02/15/2019 - 13:51
Ni moč slediti pritožbenim trditvam, da je materialna škoda po pogojih AO-PLUS izključena oziroma ni krita. Takšno stališče pritožbe je zmotno in v nasprotju s pogoji AO-PLUS.

VSL Sklep I Cp 1631/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Fri, 02/15/2019 - 13:51
Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, izda zapuščinsko sodišče v skladu s prvim odstavkom 221. člena ZD dodatni sklep o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, ne da bi opravilo novo zapuščinsko obravnavo. Zahtevek na podlagi 32. člena ZD, ki ga dedič, ki je sodeloval v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku, v tem postopku ni postavil (ali ga je umaknil), je mogoče uveljavljati v pravdi, če so podane okoliščine, ki bi narekovale obnovo postopka. Ob izdaji dodatnega sklepa o dedovanju pa sodišče in stranke prejšnjega postopka veže pravnomočni sklep o dedovanju.

VSRS Sodba X Ips 287/2017 - Vrhovno sodišče

Fri, 02/15/2019 - 13:51
Upravno sodišče lahko sklicevanje na razloge upravnega akta (drugi odstavek 71. člena) uporabi za zavrnitev tožbenih ugovorov, ki so samo ponovljene navedbe iz upravnega postopka, s katerimi se je ukvarjal že upravni organ in jih obrazloženo kot neutemeljene zavrnil. Obravnavana izvršba bi bila nedopustna samo, če bi denarna sredstva revidentovega dolžnika v prvi izvršbi ne le prispela na račun davčnega organa, ampak bi tam tudi (dokončno) ostala. Šele v tem primeru bi bila terjatev do dolžnikovega dolžnika izterjana in s tem predmetom izvršbe poplačana revidentova obveznost.

UPRS Sodba I U 2286/2018-8 - Upravno sodišče

Fri, 02/15/2019 - 13:51
V sklopu presoje izpolnitve pogojev za uvedbo ponovnega postopka ni potrebno navajati dejstev in predlagati dokazov v zvezi z novimi razlogi za mednarodno zaščito (ki bi bili drugačni od tistih iz prvotne prošnje za mednarodno zaščito), pomembno je, da tožnik skladno s 64. členom ZMZ-1 navaja nova dejstva oz. predlaga nove dokaze (ki so nastali po izdaji prvotne odločbe), četudi v zvezi z razlogi, vsebovanimi že v prvotni prošnji za mednarodno zaščito. Sodišče sledi tožniku, da ne iz navedenega člena ZMZ-1 kot tudi ne iz drugega odstavka 40. člena Procesne direktive ne izhaja, da mora oseba navesti popolnoma druge razloge za preganjanje ali resno škodo, pač pa mora prosilec predložiti nove dokaze oziroma nova dejstva, ki pa se lahko nanašajo na isto preganjanje ali resno škodo, kot je bila že zatrjevana v zadevi, v zvezi s katero je toženka tožniku že priznala status subsidiarne zaščite.

UPRS Sodba I U 2121/2017-8 - Upravno sodišče

Fri, 02/15/2019 - 13:51
Po presoji sodišča niso bile izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo predmetne prošnje, saj je predpogoj za dovolitev zadrževanja predhodno izdana odločba o vrnitvi brez roka za prostovoljno vrnitev (oziroma odločba o odstranitvi brez roka), kar pa v konkretnem primeru ni bilo izpolnjeno. Zato je prvostopenjski organ s tem, ko je ugotavljal, ali prva tožnica izpolnjuje pogoje za dovolitev zadrževanja, čeprav o prošnji ni bilo mogoče vsebinsko odločati, kršil pravila postopka ZUP o odločanju.

UPRS Sodba in sklep I U 2080/2018-6 - Upravno sodišče

Fri, 02/15/2019 - 13:51
Sodišče ugotavlja, da izpodbijane odločbe v smislu tožbenega ugovora, da so določila ZGO specialnejša od določil ZCes-1, ki ga je tožeča stranka navajala že v upravnem postopku, ni mogoče preizkusiti, saj niti odločba prvostopenjskega inšpekcijskega organa, niti odločba pritožbenega organa druge stopnje v ne vsebujeta kakršnihkoli pravno relevantnih razlogov, pač pa le pritožbeni organ druge stopnje zgolj skopo navaja, da Zakon o graditvi objektov ni specialnejši predpis v primerjavi z ZCes-1. Pri tem niti ne pojasni, zakaj je zgolj tožeča stranka zavezanka v predmetnem postopku, niti ne navaja pravno relevantnih razlogov glede stvarne pristojnosti za odločanje v konkretnem inšpekcijskem postopku z vidika v času odločanja (že) veljavne gradbene zakonodaje in Uredbe o razvrščanju objektov, ki je stopila v veljavo 2. junija 2018, česar prvostopenjski občinski inšpekcijski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe (sploh) ni pojasnil.

VSC Sodba II Kp 23670/2014 - Višje sodišče v Celju

Fri, 02/15/2019 - 13:50
Obtoženec je predmetno kaznivo dejanje storil 6. 6. 2013, torej še preden je bil pogojno obsojen z zgoraj citirano sodbo Okrajnega sodišča v Celju. V skladu z zgoraj citiranimi določbami KZ-1 se torej sme pogojna obsodba zaradi prej storjenega kaznivega dejanja preklicati samo tekom trajanja preizkusne dobe. To pa pomeni, da je le tekom preizkusne dobe dopustno pravnomočno odločiti tudi o tem, da se pogojna obsodba ne prekliče in se v prejšnji pogojni obsodbi določena kazen upošteva pri odmeri enotno določene kazni v novi pogojni obsodbi.

UPRS Sodba I U 1128/2017-29 - Upravno sodišče

Fri, 02/15/2019 - 13:50
Dostop do zahtevane informacije se dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, kar pomeni, da čim gre za podatke o porabi javnih sredstev, je potrebno dostop do zahtevane informacije obvezno dovoliti in v tem primeru ni možnosti drugačne odločitve ZDIJZ namreč v navedenem določilu ne določa, da se dostop „lahko dovoli“. Pri tem ni relevantno to, s kom je zavezanec sklepal pogodbe, torej ni pomembna lastnost subjekta, s katerim je zavezanec pogodbo o porabi javnih sredstev sklepal, kar pomeni, da je tudi nepomembno, na katero obdobje se taka pogodba nanaša in kakšne so osebne lastnosti tistega, ki je ta javna sredstva prejemal.

VSC Sklep III Kp 39744/2017 - Višje sodišče v Celju

Fri, 02/15/2019 - 13:50
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da stališču pritožnika ne gre pritrditi. V skladu z določbo drugega odstavka 70.a člena KZ-1 sodišče ustavi ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu iz prvega odstavka istega člena ali ga nadomesti z ukrepom obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po 70.b členu KZ-1 le v primeru, če ugotovi, da zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu nista več potrebna.

VSM Sodba I Cp 1008/2018 - Višje sodišče v Mariboru

Fri, 02/15/2019 - 13:50
Šteje se, da v tožbi navedena dejstva nasprotujejo predloženim dokazom, če govorijo proti njim. O nasprotovanju pa ni mogoče govoriti, če dokazi tožbenih zatrjevanj ne potrjujejo (vendar jim ne nasprotujejo), saj se ob že obrazloženem v tožbi navedena dejstva štejejo za priznana in se njihova resničnost ne preverja.

VSRS Sklep X Ips 288/2017 - Vrhovno sodišče

Fri, 02/15/2019 - 13:50
Iz postavljenih vprašanj ni mogoče ugotoviti, na katero vprašanje materialnega prava, ki bi bilo pomembno v smislu razvoja prava oziroma poenotenja sodne prakse bi bilo treba odgovoriti. Tako splošno zastavljena vprašanja zato niso pomembna pravna vprašanja, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo lahko vsebinsko obravnavalo.

VSL Sodba in sklep II Cp 846/2017 - Višje sodišče v Ljubljani

Fri, 02/15/2019 - 13:50
Stališče sodišča prve stopnje, da so stranke nične pogodbe nujni sosporniki, je materialnopravno pravilno in sledi tako pravni teoriji kot ustaljeni sodni praksi. Drugačna razlaga, ki jo ponuja tožnica, da naj bi šlo v tem primeru za dispozitivno enotno sosporništvo, je očitno zgrešena in nima opore niti v komentarju ZPP, na katerega se sklicuje pritožba. Če je tožnica hotela doseči (pravnomočno) ugotovitev ničnosti spornih pravnih poslov, bi torej morala bodisi vložiti tožbo skupaj z A. A. kot tožnikom, bodisi s tožbo poleg toženke zajeti tudi njega kot toženca. Izpodbijana sodba izrecno ugotavlja, da je tožnica zgrešila pasivno legitimacijo, zato je odveč pritožbeno opozorilo, da na aktivni strani ni nujnega sosporništva. Res je, da nikogar ni mogoče prisiliti k tožbi, lahko pa je tožen. Dejstvo, da se tožničin sopogodbenik A. A. noče pravdati s toženko, zato ni ovira za uveljavitev tožničinega pravnega varstva, kot poskuša prikazati pritožba. Odločitev o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev ničnosti spornih pravnih poslov je torej pravilna in zakonita. Pač pa je sodišče prve stopnje preuranjeno zavrnilo preostali del primarnega tožbenega zahtevka, kjer tožnica terja ugotovitev neveljavnosti vknjižbe hipoteke in njen izbris. Ta zahtevek ima podlago v prvem odstavku 243. člena ZZK-1. O ničnosti spornih pravnih poslov, ki so bili podlaga za materialnopravno neveljavno vknjižbo, sodišče lahko odloči kot o predhodnem vprašanju. Čeprav gre za povezane zahtevke, to ne onemogoča samostojnega odločanja o vsakem od njih. Ker ima odločitev o predhodnem vprašanju pravni učinek samo v pravdi, v kateri je bilo to vprašanje rešeno (drugi odstavek 13. člena ZPP), bi sodišče prve stopnje zatrjevano ničnost spornih poslov lahko presojalo navkljub temu, da v pravdi ne sodelujejo vse pogodbene stranke.

VSM Sklep I Ip 689/2018 - Višje sodišče v Mariboru

Fri, 02/15/2019 - 13:50
Ker zakonodajalec ni predpisal načina in roka, na katerega mora upnik izkazovati upravičenost do oprostitve plačila varščine, je podana pravna praznina, ki jo je sodišče druge stopnje zapolnilo z analogijo z ureditvijo, ki velja za ostale dražitelje. Po pojasnjenem mora upnik v istem časovnem okviru treh delovnih dni pred prodajnim narokom, kot velja za vse ostale potencialne dražitelje za izkazovanje plačila varščine, izkazati plačilo varščine ali navesti dejstva in predložiti dokaze, s katerimi utemeljuje oprostitev plačila varščine po tretjem odstavku 185. člena ZIZ. V nasprotnem primeru preveri sodišče prve stopnje obstoj pogojev za oprostitev na podlagi podatkov v spisu in javno objavljenih podatkov v zemljiški knjigi tri delovne dni pred prodajnim narokom.

VSC Sodba Cp 458/2018 - Višje sodišče v Celju

Thu, 02/14/2019 - 15:40
Torej je vzrok za nastanek škodnega dogodka v opustitvi toženkinega zavarovanca, ker ni zagotovil tožniku primerne obutve za delo na razmočenem in blatnem terenu, tožnikova poškodba pa je posledica in s tem v vzročni zvezi te opustitve toženkinega zavarovanca, zato je odgovornost toženkinega zavarovanca krivdna (prvi odstavek 131. člena Obligacijskega zakonika - OZ).

VSC Sklep Cp 473/2018 - Višje sodišče v Celju

Thu, 02/14/2019 - 15:40
Sodišče mora konkretizirati okoliščine iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Pod zahtevani standard gre šteti primer, ko se neka oseba, ki ima duševno bolezen ali duševno motnjo, sploh ne zaveda dejanskih prvin svojega duševnega stanja ter zato na takšno stanje tudi ne more svobodno pristati.

VSC Sodba Cp 578/2017 - Višje sodišče v Celju

Thu, 02/14/2019 - 15:40
Sodišče prve stopnje je torej ugodilo podrednemu dokaznemu predlogu tožnice in je pridobilo dopolnitev izvedenskega mnenja, tako dopolnjenemu izvedenskemu mnenju pa tožnica ni nasprotovala in tudi ni vztrajala pri določitvi novega izvedenca. Po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni kršilo tožničinih procesnih pravic, ker je njenemu podrednemu dokaznemu predlogu ugodilo, niti sodišču prve stopnje ni bilo potrebno obrazložiti, zakaj ni izvedlo dokaza z določitvijo novih izvedencev medicinske stroke, saj tožnica pri tem dokaznem predlogu ni vztrajala. Po presoji pritožbenega sodišča pa kljub temu, da operacija ni bila nujna, glede na nadaljnje z izvedenskim mnenjem z dopolnitvami dokazno podprte ugotovitve sodišča prve stopnje, da je poškodba druge in tretje veje trovejnega živca ob izvedeni operaciji, ki je bila izvedena strokovno pravilno, kirurški zaplet, za nastanek katerega ne obstaja velika verjetnost, ker do njega pride v redkih primerih in ker izredno redko nastane ob poškodbi tega živca tudi nevralgija, zdravnik operater v obravnavani zadevi ni opustil pojasnilne dolžnosti.

VSC Sklep I Cp 389/2018 - Višje sodišče v Celju

Thu, 02/14/2019 - 15:40
Tisti, ki trdi, da obstaja določena pravica ali pravno razmerje, dolžan to dokazati, ne pa tisti, ki trdi, da te pravice ali pravnega razmerja ni.

VSC Sodba Cpg 128/2018 - Višje sodišče v Celju

Thu, 02/14/2019 - 15:40
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s sodiščem prve stopnje, da je ob zatrjevanem pravnem temelju, da je tožena stranka odgovorna za plačilo vtoževane terjatve po 433. členu OZ odločilno ali je na toženo stranko prešla kakšna premoženjska celota ali posamezni del na pogodbeni podlagi. Pri tem je nadalje odločilno, da ne zadošča zgolj ustna pogodba, ampak mora biti prenos premoženja izkazan z ustrezno pisno pogodbo. Določba 433. člena OZ v celoti kot glasi nedvomno zahteva, da se prenos premoženjske celote ali dela premoženja dogovori s pisno pogodbo, kar logično izhaja iz določbe drugega odstavka tega člena, da je nično pogodbeno določilo, ki bi omejevalo ali izključevalo odgovornost, določeno po prvem odstavku določbe. Ubeseditev ″pogodbeno določilo″ pomeni, da gre za nekaj, kar je zapisano. Določba 433. člena OZ je namenjena varstvu upnikov, ki imajo terjatve iz pravnih razmerij, povezanih s prenesenim premoženjem. Ker je v primeru, ko pride do prenosa premoženja med gospodarskimi subjekti, zagotovljeno varstvo upnikov po specialnih določilih Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) v poglavju o združitvah in delitvah, potem se upnik ne more uspešno sklicevati na določbo 433. člena OZ kot pravno podlago za plačilo svoje terjatve. Da pa bi šlo pri domnevno prenesenem premoženju za stvarni vložek v toženo stranko, tožeča tudi ni zatrjevala in ker ZGD-1 v takšnem primeru upniku terjatve ne zagotavlja posebnega varstva, bi se smel sklicevati na določbo 433. člena OZ3, vendar pa je tudi za stvarno pravni vložek bistveno, da se njegov obseg in realizacija ugotovi s pisno pogodbo in ne zadošča le ustni prenos premoženja.

VSC Sklep Cp 444/2018 - Višje sodišče v Celju

Thu, 02/14/2019 - 15:40
V dokaznem postopku je stranki dana možnost, da svoje interese lahko učinkovito varuje, če se lahko izjavi o dokaznih predlogih druge stranke, če je lahko prisotna ob izvajanju dokazov, če lahko postavlja vprašanja pričam oz. izvedencem, če se lahko nato izjavi o rezultatih dokazovanja ter če glede slednjih lahko poda tudi svoja pravna naziranja.

VSC Sodba Cpg 129/2018 - Višje sodišče v Celju

Thu, 02/14/2019 - 15:40
Tožeča stranka v zvezi z obravnavano menico, ki je bila podlaga izdanega sklepa o izvršbi, utemeljeno pritožbeno navaja, da je tožeča stranka bianco menico izpolnila v skladu z danim pooblastilom in to predložila na unovčenje banki, da je bila na tako izpolnjeni menici tožena stranka navedena kot trasant in trasat, kar pomeni, da gre za trasirano lastno menico, ki je veljavna, saj ima vse sestavine po Zakonu o menici (ZM). Kot utemeljeno navaja tožeča stranka je sodišče prve stopnje slednje prezrlo in zmotno presodilo, da bi moralo biti besedilo ″plačajte za to″ spremenjeno v besedil ″plačam, bom plačal, plačamo″. Zaključek sodišča prve stopnje, da je obravnavana menica, ki je bila podlaga tožbe nična, je zato materialno pravno zmoten.

Pages