Vrhovno sodišče

Subscribe to Vrhovno sodišče feed
Updated: 2 hours 56 min ago

VSRS Sklep X Ips 293/2017 - Vrhovno sodišče

Thu, 02/14/2019 - 14:20
Revidenta konkretnega vprašanja, ki bi izpolnjeval v sodni praksi Vrhovnega sodišča določena in ustaljena merila, ki morajo biti izpolnjena, da pravno vprašanje izpolnjuje pogoje za dovoljenost revizije, nista navedla. Kot zelo hude posledice sta navedla posledice, ki niso posledice izpodbijanega akta, zato tudi pogoj iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

VSRS Sklep X Ips 237/2017 - Vrhovno sodišče

Thu, 02/14/2019 - 14:20
Vrhovno sodišče je (med revizijskim postopkom) v sklepu X Ips 380/2015 z dne 11. 2. 2016 v istovrstni denacionalizacijski zadevi, v kateri je nastopala ista tožeča stranka, ki je v reviziji uveljavljala enake razloge za dovoljenost revizije iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 kot v obravnavanem primeru, revizijo zavrglo, ker revident ni zadostil v prejšnji točki opisanim zahtevam. Glede na navedeno tudi v obravnavani zadevi zatrjevana pogoja nista izkazana, zato je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo.

VSRS Sodba X Ips 218/2016 - Vrhovno sodišče

Thu, 02/14/2019 - 14:11
Za ugotovitev vira dohodka v Sloveniji je na podlagi v času izdaje izpodbijane odločbe veljavnih določb ZDDPO-2 zadoščalo, da je rezident izplačal dohodek in da davek izračuna, odtegne in plača izplačevalec (tega) dohodka za račun davčnega zavezanca, ki mu ta dohodek pripada (in ima sedež ali kraj dejanskega poslovodstva v državah s seznama), ne glede na vrsto storitve, ki jo je (le-ta) opravil. Obveznost izračuna in izpolnitve davčne obveznosti za dohodke, od katerih se po ZDDPO-2 plačuje davčni odtegljaj, je torej zakonsko prenesena na drugo osebo - plačnika davka. Le-ta torej ni davčni zavezanec, ki dosega dohodke, temveč tista oseba, ki ima položaj plačnika davka. Za presojo, ali se revidenta lahko šteje za plačnika davka, pa je treba pravilno razlagati v času izdaje odločbe veljavne določbe 58. člena ZDavP-2. Za plačnika davka se šteje oseba, ki dohodek le izplača, vendar je ne bremeni, če je oseba, ki jo dohodek bremeni, nerezident (sedmi odstavka 58. člena ZDavP-2), oziroma oseba, ki za tuj račun prejme dohodek, če oseba, ki jo dohodek bremeni, ni plačnik davka (6. točka prvega odstavka 58. člen ZDavP-2, uveljavljenega s 16. členom ZDavP-2B).

VSC Sodba Cp 133/2017 - Višje sodišče v Celju

Thu, 02/14/2019 - 14:10
Po presoji pritožbenega sodišča bi bila le v primeru nadomestne izpolnitve po določbi točke V/b pogodbe tožnica upravičena do vrnitve samo 50 % kupnine. Ker pa pogodba ni bila izpolnjena z dogovorjeno nadomestno izpolnitvijo, temveč je bila s tožničinim odstopom razvezana in sta toženca obdržala predmet pogodbe - psa, je s tem odpadla pravna podlaga, da bi toženca obdržala prejeto kupnino za psa in jo morata vrniti v celoti.

VSC Sklep II Cpg 157/2018 - Višje sodišče v Celju

Thu, 02/14/2019 - 14:10
Če je predlagatelj pravzaprav želel zgolj obvestiti sodišče o spremembi volje edinega družbenika, da družbe ne likvidira, je sodniška pomočnica pravilno zavrnila predlog. V skladu z 9. točko prvega odstavka 4. člena ZSReg se v zvezi s postopkom likvidacije vpiše sklep o začetku in sklep o zaključku s kratko označbo načina zaključka postopka. Takšen zahtevek ne izhaja iz listine in ne iz predloga. Ne drži, da je potrebno vsak sklep, ko ga sprejeme skupščina, po predpisih predlagati za vpis in da gre za avtomatizem. Vložitev predloga pri točki VEM je stvar volje predlagatelja.

VSL Sklep I Cp 2015/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 02/14/2019 - 14:10
Upoštevajoč tretji odstavek 57. člena ZVEtL-1 sodišče prve stopnje predmetne odločitve o povrnitvi (dela) skupnih stroškov postopka ne bi smelo utemeljevati z določbami predhodno omenjenega zakona (konkretno 15. in 16. člena ZVEtL-1). Uporabiti bi moralo določbe pred tem veljavnega ZVEtL, na podlagi katerega je dne 11. 5. 2017 izdalo tudi sklep o vzpostavitvi etažne lastnine.

VSC Sklep I Ip 270/2018 - Višje sodišče v Celju

Thu, 02/14/2019 - 14:10
Pravno nasledstvo mora biti izkazano z javno ali po zakonu overjeno listino, torej z listino, ki ima enako dokazno močno kot izvršilni naslov, če to ni mogoče, pa s pravnomočno sodbo, izdano v pravdnem postopku. Pravilo, da mora biti prehod terjatve oziroma obveznosti izkazana na kvalificiran način, je posledica tega, da naj bo izvršilno sodišče razbremenjeno ugotavljanja okoliščin v zvezi z obstojem terjatve. Izvršilno sodišče je vezano z načelom formalne legalitete in lahko upošteva samo tisto nasledstvo, ki se dokaže z javno ali po zakonu overjeno listino ali je ugotovljeno z deklaratorno sodno odločbo (tudi to je javna listina). Univerzalno nasledstvo, do katerega pride s smrtjo fizične osebe, se dokazuje s sklepom o dedovanju. Do takrat ni jasno ali bo nek dedič prevzel zapuščino ali ne in to je razlika s pravdnim postopkom.

VSRS Sklep II DoR 366/2018 - Vrhovno sodišče

Thu, 02/14/2019 - 14:10
Z novelo ZIZ-L je zakonodajalec omejil revizijo le na tiste sklepe v postopkih izvršbe in zavarovanja, s katerimi je bilo na drugi stopnji pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne. To pomeni, da ne glede na spremembo ZIZ revizija zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, še vedno ni dovoljena.

VSC Sodba II Kp 1479/2016 - Višje sodišče v Celju

Thu, 02/14/2019 - 14:10
Na podlagi take dokazne ocene izpovedi navedenih prič ter ob ugotovitvi, da nihče od zaslišanih policistov ni z gotovostjo potrdil, ali je obdolženec 7. in 8. 12. 2015, ko je bil še na delu na PP, imel službeno pištolo pri sebi, medtem, ko se policist S. V. tudi ni spomnil, da bi obdolženca tekom opravljanja službe opozoril, da ni bil opremljen s službeno pištolo v službenih prostorih, kar je bilo sicer običajno, ko tudi ob dejstvu, da niti izvedba hišnih preiskav v obdolženčevem vozilu in na dveh različnih naslovih ni potrdila, da je obdolženec doma hranil orožje (slednje je potrdila tudi obdolženčeva žena), prepričljivo dognalo, da je bilo možno garderobne omarice odklepati z različnimi ključi, zaradi česar je dopustilo možnost, da je obdolženec zadnji delovni dan pustil službeno pištolo in izkaznico ter naboje v svoji službeni omarici. Ker pa je bilo mogoče do te njegove službene omarice dostopati na različne načine (vsak ključ je lahko odklenil več omaric), pa tudi sicer odprtje posamezne omarice ni terjalo posebnega napora, je zaključilo, da nedvomno obstaja resen dvom, da je storil obdolženec očitano mu kaznivo dejanje.

UPRS Sodba I U 1438/2017-36 - Upravno sodišče

Thu, 02/14/2019 - 13:00
ZSV predpisuje šest razlogov za odvzem koncesije, ki jih tudi natančno opredeljuje po vsebini. Tak način uzakonitve razlogov za odvzem koncesije, torej naštevanje omejenega števila razlogov, ki niso opredeljeni zgolj splošno, temveč podrobno in v več primerih tudi z določitvijo dodatnih pogojev, ob upoštevanju pomena stalnega zagotavljanja predmetne javne službe za uporabnike, omogoča zanesljivo sklepanje, da so razlogi za odvzem koncesije v zakonu določeni izčrpno, da torej koncesije ni mogoče odvzeti iz razloga, ki ni izrecno naveden v 47.l členu ZSV.

VSL Sodba I Cp 1397/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 02/14/2019 - 12:40
Če priposestvovalna doba začne teči v času veljavnosti ZTLR, izteče pa se v času veljavnosti SPZ, je razmerje treba presojati po določilih SPZ.

VSRS Sklep X Ips 355/2016 - Vrhovno sodišče

Thu, 02/14/2019 - 12:40
Odločanje na podlagi pravnega standarda ("vedel oziroma bi moral vedeti") pomeni, da Vrhovno sodišče, ki je v revizijskem postopku pooblaščeno le za nadzor nad pravilnostjo uporabe prava, uporabo pravnega standarda nadzira v omejenem obsegu. Intenziven nadzor uporabe pravnega standarda bi namreč terjal tudi oceno in presojo dejstev, predvsem pa pravilnosti dejanskih zaključkov, s čimer bi revizijsko sodišče nujno posegalo (tudi) v presojo dejanskega stanja, kar ni njegova naloga. Uporabo pravnih standardov revizijsko sodišče zato lahko kontrolira le z vidika konsistentnosti, logičnosti razlogov, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svoj zaključek, ter preverja, ali uporaba pravnega standarda v posameznem primeru ne odstopa od uporabe istega standarda v drugih primerljivih primerih. Kadar zastopani sklepa posle po zastopniku, samo dejstvo, da je posel sklenjen prek zastopnika, ne more vzpostaviti neizpodbojne domneve, da je zastopani že zaradi tega vedel ali moral vedeti za vse morebitne davčne nepravilnosti oziroma goljufije sistema DDV. Pri sklepanju pravnih poslov po zastopniku se vzpostavlja posebna (davčna) odgovornost zastopanega ob presoji ravnanja njegovega zastopnika. Glede na značilnosti takega posla je torej glede vprašanja, ali je podan subjektivni element, treba presojati obstoj le tega pri zastopniku, torej ali je ta vedel ali mogel vedeti, da je bila transakcija, na katero se (zastopani) sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. Seveda pa se s postavitvijo zastopnika zastopani kot subjekt, ki uveljavlja pravico do odbitka DDV, ne more izogniti svoji odgovornosti za primer, da je bilo ugotovljeno, da je njegov zastopnik, ki je posloval v njegovem imenu in za njegov račun, vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufiji sistema DDV.

VSL Sodba I Cp 895/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 02/14/2019 - 12:40
Zakonita predkupna pravica solastniku ne omogoča, da bi on diktiral pogoje prodaje. Z uzakonitvijo predkupnih pravic se namreč ne posega v svobodo lastnikovega razpolaganja, le pravni promet se usmerja na osebo, ki se glede na javni interes šteje za najprimernejšega lastnika nepremičnine. Glede na to, da tožnik ne želi kupiti celega predmeta pogodbe in ni pripravljen plačati pogodbene cene 205.000,00 EUR, je pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da ni pripravljen kupiti solastne nepremičnine pod enakimi pogoji, kot jo je kupila druga toženka.

VSL Sodba I Cp 675/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 02/14/2019 - 12:40
Ker dokazna ocena ne temelji samo na tem, koliko prič je kaj izpovedalo, ni videti potrebe, da bi sodišče v primeru, ko stranka za dokazovanje istih dejstev predlaga veliko število prič, zaslišalo prav vse priče.

VSRS Sklep II DoR 386/2018 - Vrhovno sodišče

Thu, 02/14/2019 - 12:40
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo procesno pravo, ko je zaključilo, da gre v I. in II. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje za subjektivno in objektivno identična tožbena zahtevka (319. člen ZPP) in da je zato sodišče prve stopnje dvakrat odločilo o isti stvari.

VSRS Sklep II DoR 415/2018 - Vrhovno sodišče

Thu, 02/14/2019 - 12:40
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

VSRS Sklep II DoR 293/2017 - Vrhovno sodišče

Thu, 02/14/2019 - 12:40
Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali sme Združenje SAZAS na podlagi dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino, št. 800-3/96 z dne 12. 3. 1998, kolektivno upravljati z glasbo, ki se priobči v avdiovizualnem delu in ni bila ustvarjena posebej za uporabo v tem avdiovizualnem delu (t. i. predobstoječo glasbo v avdiovizualnih delih), - ali tarifni del Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Ur. l. RS, št. 29/1998) zajema oziroma vključuje tudi glasbo, ki se priobči v avdiovizualnem delu in je bila ustvarjena posebej za to delo, - ali je sodišče pristojno in dolžno presojati primernost veljavne tarife, če so podane okoliščine, ki izkazujejo njeno pomembno odstopanje od tarif za istovrstne pravice in primere uporabe v drugih državah EU, in druge okoliščine, ki izkazujejo njeno pretirano višino.

VSRS Sklep II DoR 393/2018 - Vrhovno sodišče

Thu, 02/14/2019 - 12:40
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženkin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

VSRS Sklep II DoR 397/2018 - Vrhovno sodišče

Thu, 02/14/2019 - 12:10
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

VSRS Sklep II DoR 331/2018 - Vrhovno sodišče

Thu, 02/14/2019 - 12:10
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Pages