Vrhovno sodišče

Subscribe to Vrhovno sodišče feed
Updated: 2 hours 14 min ago

VSRS Sklep X DoR 161/2018-3 - Vrhovno sodišče

Tue, 06/11/2019 - 10:10
Revizija se dopusti glede vprašanj: - Ali mora stranka v upravnem sporu svoji vlogi ponovno priložiti dokazila, če so ta dokazila že v upravnem spisu? - Ali sme sodišče ugotavljati resničnost nekega dejstva, če mu ena od strank ne ugovarja, s čimer resničnost dejstva (smiselno) priznava? Bolj natančno, ali se v upravnem sporu subsidiarno (prvi odstavek 22. člena Zakona o upravnem sporu) uporablja drugi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku, ki določa, da opustitev prerekanja dejstva pomeni njegovo priznanje? - Ali sta obstoj in višina davčne obveznosti v postopku zavarovanja predhodni vprašanji, ki ju mora davčni organ in sodišče rešiti s stopnjo verjetnosti ter posledično, ali jih lahko zavezanec izpodbija z navajanjem argumentov pravne in dejanske narave, do katerih se mora Upravno sodišče opredeliti?

VSL Sklep I Cp 550/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 06/11/2019 - 10:10
Obveznosti, ki se nanašajo na posebno premoženje enega od zakoncev, bremenijo izključno njega (prvi odstavek 56. člena ZZZDR). Tožničino sodelovanje pri odplačevanju obrokov tako lahko pogojuje zgolj obligacijski in ne stvarnopravni zahtevek.

VSL Sklep I Cp 332/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 06/11/2019 - 10:10
Ker mora popolnost tožbe zagotoviti tožnik, so nepomembne pritožbene navedbe, da je toženka pri istem sodišču udeležena v več izvršilnih postopkih, iz katerih so razvidni njeni podatki. Dopolnitev tožbe v pritožbi je prepozna, saj je rok za popravo tožbe prekluzivne narave.

VSRS Sklep I Up 60/2019 - Vrhovno sodišče

Tue, 06/11/2019 - 10:10
Ko gre za inšpekcijske ukrepe, je namen začasne odredbe v zagotovitvi varstva pred škodo, ki presega to, kar po naravi stvari spremlja izvršitev določenega ukrepa. Začasna odredba namreč ni namenjena splošnemu spreminjanju sistemskih učinkov tožbe v upravnem sporu, ki jih določa ZUS-1 v prvem odstavku 32. člena (da tožba ne zadrži izvršitve upravnega akta, če zakon ne določa drugače), temveč posegu v izvrševanje izpodbijanega akta ob presoji konkretnih značilnosti posameznega primera. V obravnavani zadevi bi zato lahko bila upoštevna le škoda v smislu negativnih posledic naloženega ukrepa, ki bi izhajale iz pritožnikovih razmer, torej ob upoštevanju njegovih subjektivnih okoliščin. Te pa pritožnik ni izkazal.

VSL Sodba IV Cp 407/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 06/10/2019 - 17:01
Pravni standard koristi otroka je vrednosti pojem, ki ga je treba konkretizirati z upoštevanjem vseh okoliščin posameznega primera. Sodišče mora ugotoviti in upoštevati okoliščine, na podlagi katerih oceni, pri katerem od staršev bo otrok imel boljše možnosti za osebnostni razvoj. Sodišče strokovnega znanja za ugotavljanje te odločilne okoliščine nima, zato jo mora ugotoviti z izvedencem. V opisani situaciji je za mladoletna otroka je najbolje, da se ju ob obsežnih stikih z očetom zaupa materi. V zvezi z možnostmi za pridobitev oziroma pridobivanje dohodkov staršev je potrebno upoštevati možnosti za zaslužek v danem okolju, na drugi strani pa vse zavezančeve sposobnosti glede na njegovo izobrazbo ter zdravstveno stanje. Niso torej pomembni le uradni podatki o osebnem dohodku toženca, marveč tudi njegove realne pridobitne zmožnosti. Ob upoštevanju na eni strani, da je osebni dohodek tožnice sicer nekoliko višji, vendar pa je toženec pridobitno sposobnejši, ter da je vsakdanje breme, povezano s skrbjo za vzgojo in varstvo otrok, kljub relativno pogostim stikom toženca z otrokoma, še vedno v pretežni meri na tožnici, na drugi strani pa, da ima toženec še dve dodatni preživninski obveznosti, se izkaže odločitev sodišča prve stopnje, da je toženec dolžan pokriti 40 % ugotovljenih potreb za vsakega od otrok, za pravilno.

VSL Sodba II Cp 494/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 06/10/2019 - 17:01
Lastnik oziroma domnevni lastnik lahko, če ga kdo tretji protipravno vznemirja, in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. Omenjena (negatorna) tožba zajema varstvo pred vsakršnim vznemirjanjem oziroma se z njo varuje vsakršno poseganje tretjega v lastninsko pravico drugega. Pogoj za njeno uveljavljanje ni ne nastanek škode (povrnitev le-te lahko lastnik uveljavlja v skladu z drugim odstavkom 99. člena SPZ po splošnih pravilih o povrnitvi škode), prav tako ne okoliščina, da se z očitanim dejanjem otežuje uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna (ali povzroča znatnejšo škodo). Z odločitvijo, da se toženki prepoveduje vsakršno poseganje v lastninsko pravico, ki jo imata tožnika na omenjeni parceli, se dejansko posega v pravnomočno odločitev o ustanovitvi toženkine služnostne pravice. Dejanja, ki predstavljajo izvrševanje ugotovljene služnosti, po svoji naravi predstavljajo dovoljen poseg v lastninsko pravico na tuji nepremičnini.

VSL Sklep II Cp 606/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 06/10/2019 - 17:01
Da je toženka stanovanje nameravala prodati, tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljuje obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev tožnikove terjatve zaradi toženkinega ravnanja onemogočena ali precej otežena. Ta okoliščina namreč kaže na toženkin poskus razpolaganja s premoženjem, s katerim bi svoje nelikvidno premoženje pretvorila v likvidno, nevarnost hitrega občutnega zmanjšanja oziroma popolnega unovčenja te oblike premoženja pa je ravno zaradi toženkinega slabega dohodkovnega in socialnega stanja velika. Upoštevaje navedeni preostanek kupnine (55.000 EUR), ki je nedvomno visok, in višino zavarovane denarne terjatve (13.000 EUR) bo toženki kljub njenemu slabemu dohodkovnemu stanju ostalo dovolj sredstev za preživetje. Ob tem gre pripomniti, da bi opozarjanje toženke na njene nizke dohodke utegnilo biti pravno pomembno v primeru, če njeno stanovanje (kot njeno edino premoženje) še ne bi bilo prodano. V sedanji situaciji pa to ni pravno relevantno.

VSRS Sodba II Ips 12/2018 - Vrhovno sodišče

Mon, 06/10/2019 - 17:01
Revizijsko nestrinjanje z dokazno oceno pomeni nedopustno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja. Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka je materialnopravno pravilna. V konkretnem primeru je do škode prišlo zaradi dogodka, ki ni bil opredeljen v zavarovalni polici.

VSL Sklep II Cp 384/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 06/10/2019 - 17:01
Restriktivnost pri presoji pogojev za izdajo začasne odredbe (ki se pokriva s tožbenim zahtevkom v delu, s katerim tožnica uveljavlja nedenarno terjatev) narekuje zahteva po zagotovitvi varstva pravic nasprotne stranke. Za izdajo regulacijske začasne odredbe mora tožeča stranka poleg verjetnosti obstoja terjatve izkazati tudi enega izmed pogojev iz drugega odstavka 272. člena ZIZ. Tožnica ni izkazala verjetnosti nastanka težko nadomestljive škode, ki bi lahko opravičevala izdajo predlagane začasne odredbe. Predlagatelj začasne odredbe, ki zatrjuje nevarnost nastanka težko nadomestljive škode, mora za to konkretno in natančno navesti relevantna dejstva, tudi splošno znana. Pri tem ne zadostujejo le pavšalne navedbe o nevarnosti težko nadomestljive škode. Predlagana začasna odredba tudi ne izpolnjuje pogoja reverzibilnosti. Gre za dodaten pogoj, ki ga ZIZ ne določa, izhaja pa iz omenjene odločbe Ustavnega sodišča Up-275/97. S tem pogojem je dodatno omejena izdaja regulacijskih začasnih odredb, katerih učinek mora biti po razveljavitvi začasne odredbe odpravljiv in pomeni, da mora upnik, ki je izkazal verjetnost terjatve in verjetnost potrebnosti začasne odredbe, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, izkazati tudi možnosti vzpostavitve v prejšnje stanje v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka. Ker v konkretnem primeru že pogoj težko nadomestljive škode ni podan, se sodišče prve stopnje, in sedaj tudi pritožbeno sodišče, ni bilo dolžno ukvarjati s tem vprašanjem.

VSL Sodba II Cp 266/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 06/10/2019 - 17:01
Sodišče prve stopnje se je v skladu z metodološkim napotkom iz drugega odstavka 262. člena ZPP opredelilo do pomena toženčevega izostanka. Glede na izvedeni dokazni postopek in ugotovljene okoliščine je sodišče prve stopnje zaključilo, da trditve tožnika o neobstoju ustno sklenjene kupoprodajne pogodbe niso resnične. S tem ni prevalilo dokaznega bremena na toženca, kot ta to zmotno meni v pritožbi, ampak je le ugotovilo, da je dejstva o sklenitvi prodajne pogodbe uspelo dokazati tožniku, tožencu pa jih ni uspelo ovreči. Med tožnikom in tožencem je prišlo do dogovora o nakupu stanovanja. Pogodba je vsebovala dogovor o vseh bistvenih sestavinah, to je o ceni in predmetu prodaje, ter je bila realizirana na podlagi načela afirmacije pravnih poslov, zato pomanjkanje obličnosti dogovora, torej pisnosti pogodbe, ni vplivalo na njeno veljavnost. Ker sta pravdni stranki veljavno sklenili zavezovalni posel, ki ga je tožnik v celoti izpolnil, toženec pa ne, je utemeljen zahtevek za opravo razpolagalnega posla.

VSL Sodba II Cp 2583/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 06/10/2019 - 17:00
Zakonita dedinja je s podpisom vsebine dednega dogovora v skladu z 81. členom ZDen soglašala z oporočnim razpolaganjem glede tega premoženja, ki je pripadalo oporočiteljici na podlagi denacionalizacije. Čeprav je šlo za izjavo zakonite dedinje (ki predstavlja dedno izjavo) pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, ima v luči drugega odstavka 80. člena ZDen pravni učinek glede premoženja, ki pripada upravičencu po odločbi o denacionalizaciji, saj je bila dana v postopku denacionalizacije, ki je mišljen v časovnem smislu, torej ko je bil postopek denacionalizacije za premoženje, ki je predmet te tožbe, že v teku. Pri dednem dogovoru tudi ni šlo za nedovoljeno razpolaganje s premoženjem v luči 88. člena ZDen, saj se prepoved razpolaganja (prodaje, odsvojitve) glede premoženja, katerega po določbah tega zakona obstaja dolžnost vrnitve, nanaša na zavezance vrnitve, ne pa na tovrstno razpolaganje dedičev upravičenke v času teka postopka denacionalizacije, s katerim ni prišlo do poslabšanja položaja denacionalizacijske upravičenke. Z odločbo o denacionalizaciji se je udejanjil dedni dogovor, s katerim je oporočni dedič pridobil lastninsko pravico z dedovanjem.

VSL Sklep I Cp 514/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 06/10/2019 - 17:00
Po določilih ZPP, vključno z novelo ZPP-D, se je bilo okrajno sodišče dolžno izreči za stvarno nepristojno ves čas teka postopka v primeru, da so bili podani zakonski pogoji. Prav tako je tretji odstavek 44. člena določal korekturno funkcijo sodišča pri ugotovitvi vrednosti spornega predmeta nedenarnega zahtevka, pod pogojem, da se je postavilo vprašanje o stvari pristojnosti ali pravici do revizije. To je sodišče lahko storilo najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja. Sodišče prve stopnje je navedena določila pravilno uporabilo s tem, ko je ugotovilo novo vrednost spornega predmeta ter se izreklo za stvarno nepristojno. Pri nedenarnih zahtevkih je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožeča stranka navede v tožbi, a ima sodišče korekturno pooblastilo, katerega uporabe stranke ne morejo izključiti, zato je pritožbena navedba, da sodišče nima pristojnosti preveriti vrednosti spornega predmeta pri nedenarnih zahtevkih neutemeljena.

VSRS Sodba I Up 56/2019 - Vrhovno sodišče

Mon, 06/10/2019 - 17:00
Razrešitev notarja na podlagi obstoječe kazenske obsodbe ni mogoča zgolj na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 19. člena ZN temveč tudi na podlagi petega odstavka 8. člena ZN. V prvem primeru je se razrešitev notarja opravi brez ocene vrste in načina izvedbe kaznivega dejanja, zgolj na podlagi objektivne okoliščine dolžine kazni oziroma izreka varnostnega ukrepa prepovedi opravljanja poklica, v drugem primeru pa je potrebna ocena moralne (ne)vrednosti obsojenega notarja glede na vrsto in način (okoliščine) izvedbe kaznivega dejanja. Opravljanje tekočih poslov s področja urejanja kadrovskih vprašanj, kot so imenovanja in razrešitve, pri katerih je kot odločujoča lastnost predpisana nekaznovanost, strokovnost in delovne izkušnje (ne pa politična primernost), ne predstavlja ovire za nadaljnje redno opravljanje dela vlade in ministrov, saj gre za pristojnost ministrstva za nemoteno in kontinuirano delovanje področja, za katerega je odgovorno (do izvolitve novega predsednika vlade oziroma do imenovanja novih ministrov). V konkretnem primeru je šlo za dokončanje upravnega postopka, ki je bil že v teku in za izdajo izpodbijane odločbe o razrešitvi notarja kot zaključku tega postopka, kar zapade pod pojem „tekočih poslov“.

VSL Sklep I Cp 2518/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 06/10/2019 - 17:00
Podstrešje predstavlja splošni skupni del stavbe. Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da je pravica skupne uporabe podstrešja pomenila pravico do izkoriščanja skupnega prostora v sorazmerju z deležem lastnika stanovanja, izvzetim iz nacionalizacije.

VSL Sklep I Cp 604/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 06/10/2019 - 17:00
Varovani oddelek je tisti oddelek socialno varstvenega zavoda, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji. Pri izbiri določenega zavoda kot najprimernejšega se upoštevajo predvsem koristi in potrebe nasprotne udeleženke. Prostorska stiska, ki izhaja iz dopisa zavoda, in zaradi nje morebiti slabši bivalni pogoji za varovance, ne more biti podlaga za drugačno odločitev ali celo zavrnitev predlaganega sprejema v izbrani ali kateri drug socialno varstveni zavod.

VSL Sklep II Cp 1718/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 06/10/2019 - 17:00
Če bi prva nasprotna udeleženka v ustreznem postopku dokazala, da je izključna lastnica stanovanja, predlagatelji in drugi nasprotni udeleženec ne bi bili upravičeni zahtevati delitve solastne nepremičnine. Glede na njene navedbe, da ostali udeleženci postopka niso do ničesar upravičeni, jo je sodišče prve stopnje pravilno napotilo na pravdo za dokazovanje izključne lastninske pravice na stanovanju. Ker je prava neuka stranka in je v postopku ne zastopa kvalificiran pooblaščenec, ji je sodnica na naroku pojasnila pomen in potek postopka za delitev solastne nepremičnine, posebej jo je opozorila, da se bo v primeru, da ne bo izkazala interesa za izplačilo solastninskih deležev ostalih solastnikov, stanovanje prodalo in ji svetovala, naj si poišče strokovno pomoč ter v ta namen preložila obravnavo. Vendar prva nasprotna udeleženka tožbe ni vložila, tudi pomoči si očitno ni poiskala, pač pa je vztrajala, da ne bo nikomur nič plačala.

VSL Sklep I Cp 1296/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 06/10/2019 - 17:00
Drugi odstavek 263. člena ZGD-1 ureja odškodninsko odgovornost članov organov vodenja ali nadzora delniške družbe, torej tudi članov uprave. Določa, da so člani organa vodenja ali nadzora solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog. Naloga članov uprave je vodenje družbe in vodenje poslov. Vodenje poslov lahko prenesejo na nižje ravni organizacije družbe, pri čemer se v tem primeru odgovornost uprave zoži na ustrezno izbiro delavcev, ki prevzamejo naloge, na to, da imajo delavci ustrezna navodila, pa tudi na nadzor nad opravljanjem prenesenih nalog, ne odgovarja pa za ravnanja sodelavcev, saj ti niso njeni izpolnitveni pomočniki.

VSL Sklep II Cp 1781/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 06/10/2019 - 17:00
Za izdajo predhodne odredbe zadošča objektivna nevarnost. Zadošča, da upnik izkaže za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Pri začasni odredbi za zavarovanje denarne terjatve pa mora biti izkazana subjektivna nevarnost, tj. nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Potrebno je torej dolžnikovo aktivno ravnanje, ki ima lahko za posledico onemogočanje ali oteževanje izvršitve denarne terjatve upnika. Takšnega ravnanja tožnica ni izkazala. Slabši ekonomski položaj stranke namreč odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem, zaradi katerega bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, še ne izkazuje. Toženec ima za poravnavanje obveznosti iz naslova odškodnin zaradi nezmožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja na voljo enak obseg sredstev, kot jih je imel pred uveljavitvijo ZGGLRS, saj se prihodki, ki jih je toženec ustvaril do 1. 7. 2016 nikamor ne prenašajo (glej tretji odstavek 36. člena ZGGLRS). Poleg tega so prihodki, ki jih od 1. 7. 2016 ustvarja družba SiDG, d. o. o., z gospodarjenjem z gozdovi, še naprej prednostno namenjeni za plačilo obveznosti toženca (tretji odstavek 36. člena ZGGLRS), ob tem, da za obveznosti toženca jamči tudi država. Takšna zakonska ureditev ne predstavlja ravnanja toženca, ki bi se lahko subsumiralo pod aktivno ravnanje, zaradi katerega bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

VSL Sklep IV Cp 733/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 06/10/2019 - 15:00
V postopkih za izrek ukrepov po ZPND zadostuje, da so dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti, zato sodišče izvede le tiste dokaze, ki so potrebni, da se s stopnjo verjetnosti potrdi (ne)obstoj odločilnih dejstev.

VSRS Sklep X DoR 87/2018-3 - Vrhovno sodišče

Mon, 06/10/2019 - 15:00
Predlog za dopustitev revizije je vložila tožena stranka, v procesni situaciji, kjer je sodišče prve stopnje izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek, tožnik pa naj bi bil do izdaje sodbe sodišča prve stopnje že pogojno odpuščen. Tožena stranka svoj pravni interes za vložitev predloga utemeljuje s tem, da ima kot nosilka oblasti, ki je svoja pooblastila na podlagi odločitev sodišč dolžna izvrševati, pravni interes, da doseže v revizijski presoji stališča Vrhovnega sodišča, ki ji omogočajo sprejem pravilne in zakonite odločitve. Takšna utemeljitev pravnega interesa je sicer lahko podlaga za pravni interes tožene stranke v reviziji, vendar pa v obravnavani procesni situaciji ne zadošča. Njen pravni položaj v zvezi z navedeno upravno zadevo se namreč ob drugačni odločitvi Vrhovnega sodišča ne bi mogel spremeniti.

Pages