Vrhovno sodišče

Subscribe to Vrhovno sodišče feed
Updated: 2 hours 58 min ago

VSRS Sklep II DoR 355/2018 - Vrhovno sodišče

Thu, 02/14/2019 - 12:10
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

VSRS Sklep II DoR 494/2018 - Vrhovno sodišče

Thu, 02/14/2019 - 12:10
Zakon postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, katerim predlagatelja nista zadostila. Uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Ravno konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je namreč bistven element predloga za dopustitev revizije, česar predlagatelja ne moreta prepustiti Vrhovnemu sodišču.

VSRS Sklep II DoR 444/2018 - Vrhovno sodišče

Thu, 02/14/2019 - 12:10
Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da zahtevek za bodočo škodo iz naslova izgube na dohodku in rentni zahtevek nista zastarala; - ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo (19. člen ZOZP) pri ugotavljanju razpoložljive zavarovalne vsote, ko sta celotno zakonsko določeno minimalno zavarovalno vsoto v znesku 34,400.000 SIT valorizirali od njene uveljavitve 1. 7. 1996 do dneva sojenja 27. 2. 2018 in od tega odšteli izplačane zneske odškodnin, valorizirane od dneva posameznih plačil na dan sojenja 27. 2. 2018; - ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo (ZOZP in ZDoh-2) pri presoji pomena akontacije dohodnine, ki sta jo dolžni plačati toženki od pravnomočno prisojenih zneskov odškodnine tožnici na višino preostale zavarovalne vsote oziroma limita odgovornosti toženk na dan sojenja.

VSRS Sklep II DoR 277/2017 - Vrhovno sodišče

Thu, 02/14/2019 - 12:10
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti stališča sodišča druge stopnje, po katerem se v zvezi z omejitvijo sprejema v novo članstvo po četrtem odstavku 65. člena ZDLov-1 kot člani lovske družine štejejo tudi častni člani in simpatizerji.

VSRS Sklep II DoR 271/2018 - Vrhovno sodišče

Thu, 02/14/2019 - 12:10
Predlog se zavrne.

VSRS Sklep II DoR 330/2018 - Vrhovno sodišče

Thu, 02/14/2019 - 12:10
Predlog za dopustitev revizije je vložila hčerka nasprotne udeleženke. Kot pooblaščenka svoje mame v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ne more zastopati, saj ni odvetnica. Poleg tega ni izkazala niti, da bi bila skrbnica svoje mame J. P., pa tudi če bi bila, ni izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit. Ker tako v obravnavani zadevi predlog ni bil vložen po odvetniku oziroma stranka ni izkazala, da bi imela sama opravljen pravniški državni izpit, je Vrhovno sodišče predlog kot nedovoljen zavrglo (prvi odstavek 91. člena ZPP in 367.č člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

VSRS Sklep II DoR 344/2018 - Vrhovno sodišče

Thu, 02/14/2019 - 12:10
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.

VSRS Sodba X Ips 109/2016 - Vrhovno sodišče

Thu, 02/14/2019 - 12:10
Če prvostopenjski davčni organ v ponovljenem postopku ugotovi drugačno dejansko stanje, mora sprejeti tudi drugačno pravno odločitev, ki je lahko tudi v škodo davčnega zavezanca. To pomeni, da če je prvostopenjski upravni organ v prvotnem postopku (napačno) napravil oceno davčne osnove, da to ne pomeni, da bo tudi v ponovljenem postopku davčna obveznost zavezanca ugotovljena na isti način.

VSRS Sklep I R 177/2018 - Vrhovno sodišče

Thu, 02/14/2019 - 12:10
Med "druge tehtne razloge" ne spada okoliščina, da so sodniki Okrajnega sodišča pri toženki (zdravnici) v okviru medicine dela opravili obdobne preglede. S temi pregledi se namreč načeloma na formalen, strokoven in na osebnostno nepoglobljen način ugotavlja delavčevo zdravje in zmožnost za opravljanje določenega dela v delovnem okolju.

VSRS Sklep II DoR 327/2018 - Vrhovno sodišče

Thu, 02/14/2019 - 12:10
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). Izjemoma sme pravdna dejanja v tovrstnem postopku opravljati stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če ima ta opravljen pravniški državni izpit in v postopku predloži dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu (četrti odstavek 86. člena ZPP v povezavi s 367.č členom ZPP). Zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi predlagatelja, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita, ne opravičuje, da bi smel sam vložiti predlog za dopustitev revizije.

UPRS Sodba I U 1911/2017-7 - Upravno sodišče

Thu, 02/14/2019 - 11:41
Dejstvo, ali je bil tožnik izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, ali je stalno prebivališče odjavil sam, je pravno relevantna okoliščina, ki je tolikšnega pomena, da bi po presoji sodišča glede na trditve tožnika v njegovi zahtevi ter glede na razhajanja med računalniškimi in ročnimi evidencami, moral prvostopenjski organ vsaj seznaniti tožnika z ugotovitvami in mu dati možnost, da se o njih pisno ali ustno izreče in po potrebi postaviti izvedenca grafologa.

VSRS Sklep X Ips 399/2016-25 - Vrhovno sodišče

Thu, 02/14/2019 - 11:41
Če sodišče pri odločanju meni, da mora uporabiti zakon, ki je v neskladju z Ustavo, mora postopek prekiniti in vložiti zahtevo za oceno ustavnosti.

VSM Sklep IV Kp 24393/2013 - Višje sodišče v Mariboru

Thu, 02/14/2019 - 11:41
Kot pravilno ugotavlja prvostopno sodišče, obsojenec tudi tokrat ni predložil nobenega novega dokaza, smiselno iste obsojenčeve navedbe, ki jih je obsojenec uveljavljal tudi že v prejšnjih zahtevah za obnovo postopka, pa ne predstavljajo novega dejstva oziroma dokaza v skladu s 3. točko prvega odstavka 410. člena ZKP, ki bi lahko omajali ugotovitve pravnomočne sodbe glede odločilnih dejstev.

VSL Sklep I Cp 2376/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 02/14/2019 - 11:41
Taksni zavezanec je v predlogu za oprostitev (oziroma odlog) plačila sodne takse dolžan podati vse navedbe in predložiti vse dokaze, da bi se lahko njegova taksna obveznost zmanjšala ali časovno odložila (212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Del trditvene podlage bi morale biti navedbe, iz katerih bi jasno izhajalo, da kljub podatkom, prikazanim v javno dostopnih evidencah (zemljiški knjigi, AJPES), ne zmore takojšnjega plačila celotne sodne takse (da torej njegovo trenutno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje ne ustreza javno objavljenim podatkom). Tožeča stranka bi tako za vsako posamezno vrsto premoženja morala podati konkretno obrazložene trditve, zakaj z njim ne razpolaga (več), oziroma ne more razpolagati (zakaj ga ne more unovčiti), ter te trditve tudi dokazno podpreti.

UPRS Sodba I U 1600/2016-20 - Upravno sodišče

Thu, 02/14/2019 - 11:41
Tožena stranka je ravnala pravilno, ko je stroške obračunala kot kilometrino v višini 8 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov, saj taki stroški pripadajo javnim uslužbencem, Pravilnik o prevozu šoloobveznih otrok in otrok s posebnimi potrebami pa se sklicuje prav na predpise o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela za javne uslužbence.

UPRS Sodba I U 1125/2017-62 - Upravno sodišče

Thu, 02/14/2019 - 11:40
Drugostopenjski organ je pravilno ugotovil, da prvostopenjski organ razpolaga z javnimi sredstvi oziroma upravlja z državnim premoženjem v obliki naložb, ki so v lasti države oziroma organa kot javnopravnega subjekta, da prodaja državnega premoženja predstavlja porabo javnih sredstev oziroma gre za spremembo iz ene v drugo obliko premoženja, pri čemer gre pri kupcih za take subjekte, ki so sklenili pravni posel z osebo javnega prava in se pri tem morajo zavedati, da sklepajo pravni posel z javnim sektorjem, za katerega veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti. Drugostopenjski organ je pravilno ugotovil, da so podatki o porabi javnih sredstev vedno javni.

VSRS Sklep I Up 118/2018 - Vrhovno sodišče

Thu, 02/14/2019 - 11:40
S tem, ko je pritožničin brat na sodišče prve stopnje poslal dopis, s katerim je prosil, da se pisanja vročajo na njegov naslov, ta dopis pa je podpisala tudi pritožnica, je pritožnica dejansko določila drug naslov za vročanje njenih pisanj. Na ta naslov pa je sodišče prve stopnje naslovilo tudi sklep o delni oprostitvi plačila sodne takse. Vrhovno sodišče je zato presodilo, da je bila vročitev pritožnici veljavno opravljena na naslovu, ki ga je sama določila za vročanje sodnih pisanj. Če višina obveznosti plačila sodne takse jasno izhaja iz izreka sklepa o delni oprostitvi plačila sodnih taks, sodišču prve stopnje ni treba izdati novega plačilnega naloga.

VSRS Sklep I Up 193/2018 - Vrhovno sodišče

Thu, 02/14/2019 - 11:40
Pritožnik z navedbami o težko popravljivi škodi v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1, ki se nanašajo na izvršilni naslov (predhodno odločitev inšpekcijskega organa), v upravnem sporu, v katerem izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe odrejenega inšpekcijskega ukrepa, ne more uspeti. Teh navedb v tem pritožbenem postopku ni (več) mogoče obravnavati.

VSRS Sklep X Ips 401/2016 - Vrhovno sodišče

Thu, 02/14/2019 - 11:40
Zahteva po razumni, izčrpni in prepričljivi argumentaciji sodnih odločb je bistven sestavni del poštenega postopka. Tudi ob podanih dokaznih predlogih strank lahko sodišče presodi, da glavne obravnave ni dolžno izvesti, saj glavna obravnava ni obvezna tudi tedaj, ko je dejansko stanje med tožnikom in tožencem sporno, vendar stranke navajajo zgolj tista nova dejstva in dokaze, ki jih skladno s tem zakonom sodišče ne more upoštevati (52. člen ZUS-1), ali pa predlagana nova dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). To se povezuje z načelno dolžnostjo sodišča, da predlagane dokaze izvede, vendar pa je ta dolžnost omejena, če za zavrnitev predlaganih dokazov obstajajo utemeljeni formalni ali vsebinski razlogi (nesubstanciran dokazni predlog, itd.). Ker pa mora biti ta presoja opravljena in obrazložena s strani sodišča prve stopnje, kar šele omogoči tako seznanitev stranke kot tudi revizijski preizkus izdane sodbe, ni ne pristojnost in ne naloga revizijskega sodišča, da to opravi namesto njega.

VSM Sklep IV Kp 6520/2017 - Višje sodišče v Mariboru

Thu, 02/14/2019 - 11:40
Če je bil torej obtožni predlog, kot to izhaja iz uvoda sklepa, namesto iz njegovega izreka, zavržen na podlagi 435. in 437. člena v zvezi s tretjim odstavkom 76. člena ZKP, potem zlasti zadnja zakonska določba po utemeljenih pritožbenih prizadevanjih ni bila pravilno uporabljena.

Pages