Konec zniževanja cen storitev na račun delavcev (novela ZJN-3A)

Državni zbor je, 20. februarja 2018, potrdil novelo Zakona o javnem naročanju, ki prinaša večji nadzor nad javnimi naročili, v primeru, da izvajalec krši določbe delovne, okoljske ali socialne zakonodaje, s ciljem, da se omeji zniževanje cen storitev na račun delavcev in spodbudi socialno odgovorno javno naročanje. Temeljni namen sprememb je uvedba razveznega pogoja, tj. prenehanje veljavnosti pogodbe o javnem naročilu.
Socialno odgovorno javno naročanje

Priporočila za upoštevanje socialnih in družbenih vidikov pri javnem naročanju (1), ki so bila pripravljena s strani Direktorata za javno naročanje, nagovarjajo javne naročnike, da lahko s premišljenim naročanjem spodbujajo socialno odgovorno javno naročanje (SOJN) – tj. javno naročanje, pri katerem se upošteva eden ali več naslednjih socialnih vidikov: zaposlitvene možnosti, dostojno delo, skladnost s socialnimi pravicami delavcev, socialna vključenost (invalidi, težko zaposljive osebe ipd.), enake možnosti, dostopnost in načrtovanje za vse, trajnostna merila, vključno z vprašanji etične trgovine, spodbujanje malih in srednjih podjetjih, splošnejše prostovoljno upoštevanje socialne odgovornosti gospodarskih družb, finančna disciplina.

Kljub navedenim Priporočilom številna javna naročila, kot edino merilo, navajajo najnižjo ceno.

V primeru uporabe edinega merila (tj. najnižja cena) se običajno pojavi veliko odstopanje med najnižjo in najvišjo ceno, saj najcenejši ponudnik na neki točki znižuje stroške – največkrat na račun delavcev (nepravilnosti v zvezi z izplačilom za delo, z delovnim časom, …). Dodatno je stanje na tem področju problematično, ker se naročniki oziroma nosilci javnih naročil po podpisu pogodbe ne informirajo več o poslovanju izvajalca storitve, še več – četudi javni naročnik ugotovi kršitve zakonodaje s strani izvajalca, to ne pomeni, da ustrezno ukrepa.(2)

Razvezni pogoj nadomešča socialno klavzulo

Kljub temu, da Zakon o javnem naročanju(3) jasno določa, da je vključitev socialne klavzule(4), obvezen del pogodbe o izvedbi javnega naročila, mediji pogosto poročajo o kršitvah pravic delavcev, ki so zaposleni pri izvajalcih javnih naročil.

Iz tega razloga sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-3A) socialno klavzulo nadomešča z razveznim pogojem (ki mora biti vključen tudi v vse okvirne sporazume(5)), ki se uresniči, če je naročnik seznanjen, da je sodišče s pravnomočno odločitvijo ugotovilo kršitev obveznosti iz drugega odstavka 3. člena ZJN-3 s strani izvajalca pogodbe o izvedbi javnega naročila ali njegovega podizvajalca ali če je naročnik seznanjen, da je pristojni državni organ pri izvajalcu pogodbe ali njegovem podizvajalcu v času izvajanja pogodbe ugotovil najmanj dve kršitvi v zvezi s:

- plačilom za delo,
- delovnim časom,
- počitki,
- opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali
- v zvezi z zaposlovanjem na črno

in za kateri mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek.

Razvezni pogoj se uresniči pod pogojem, da je od seznanitve s kršitvijo in do izteka veljavnosti pogodbe še najmanj šest mesecev, v primeru nastopanja s podizvajalci pa tudi, če zaradi ugotovljene kršitve pri podizvajalcu izvajalec ustrezno ne nadomesti ali zamenja tega podizvajalca v roku 30 dni od seznanitve s kršitvijo.

V primeru izpolnitve razveznega pogoja se šteje, da je pogodba razvezana z dnem sklenitve nove pogodbe o izvedbi javnega naročila, naročnik pa mora nov postopek oddaje javnega naročila začeti nemudoma, vendar najkasneje v 30 dneh od seznanitve s kršitvijo. Če naročnik v tem roku ne začne novega postopka javnega naročila, se šteje, da je pogodba razvezana trideseti dan od seznanitve s kršitvijo.

Posebna določba za javna naročila za izvajanje podpornih aktivnost naročnika

Kadar gre za javno naročilo storitve za izvajanje podpornih aktivnosti naročnika (6) in je pogodba o izvedbi javnega naročila ali okviren sporazum sklenjen z veljavnostjo najmanj enega leta, mora naročnik storitve upoštevati nov 67.a člen ZJN-3, ki določa periodično preverjanje ene ali več okoliščin, ki se nanašajo predvsem na:

- izpolnjevanje obveznih dajatev in drugih nedavčnih obveznosti,
- uvrstitev izvajalca v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami ter
- pravnomočno izrečene globe za kršitev zaradi prekrškov v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava, zaposlovanjem na črno.

Preverjanje naročnik izvede s pridobitvijo podatkov iz uradnih evidenc. Iz tega razloga se predvideva nadgradnja sistema eDosje.

Ne le, da bodo javna naročila za izvajanje podpornih aktivnosti pod drobnogledom, dodatno se vzpostavljajo tudi nova merila za ponudnike pri naročanju tovrstnih storitev. Naročnik teh storitev, bo moral pri izbiri izvajalca, poleg cene ali stroškov in morebitnih drugih meril, upoštevati tudi, da bo ponudnik izbran na podlagi meril, ki bodo obvezno vključevala tudi socialne elemente ter sledila načelu spoštovanja dostojnega dela.

Kršitve delovno pravne zakonodaje kot pogoj za oddajo prijave

Novela prinaša tudi spremenjen razlog za izključitev gospodarskega subjekta iz posameznega postopka, in sicer če je v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudb ali prijav pristojni organ Republike Slovenije ali druge države članice ali tretje države pri njem ugotovil najmanj dve kršitvi v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanju dela na podlagi pogodb civilnega prava, za kateri mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več odločitvami izrečena globa za prekršek.

Spoštovanje določb delovno pravne zakonodaje, se vedno pogosteje vključuje v slovensko zakonodajo kot pogoj, merilo ali kriterij(7), zato je urejenost tega pravnega področja dodaten pogoj za uspešno poslovanje.