Nujni delež (izračun, prikrajšanje, izplačilo, ...)

Oporočiteljevo določilo, naj nujni dedič dobi nujni delež v določenih stvareh, pravicah ali denarju, pomeni določitev načina delitve zapuščine, ki pa pride v poštev samo v primeru, da zapuščina obsega tiste stvari, pravice ali denar, ki jih je oporočitelj namenil nujnim dedičem. Ker v konkretnem primeru zapustnik ob smrti ni imel nobenih premičnih stvari, ne pravic ne denarja, takšno določilo v oporoki ne more obveljati in gre nujnima dedičema alikvotni del zapuščine: del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino.

Zakon določa vrstni red vračanja daril, vendar hkrati določa, da je treba najprej zmanjšati (po potrebi pa tudi odpraviti) oporočna razpolaganja in šele če to ne zadostuje, se po določenem vrstnem redu vračajo v zapuščino tudi darila. V konkretnem primeru je (bilo) prikrajšanje nujnih deležev mogoče odpraviti z zmanjšanjem oporočnih razpolaganj, zato do vračanja daril, ki jih je zapustnik naklonil dedinji L. G. v skupni vrednosti 17.768,00 EUR (katerega pa nujna dediča tudi nista uveljavljala pravočasno) ni prišlo (iz sklepa VSL opr. št. I Cp 2770/2016, z dne 01. 03. 2017)

Obrazložitev:

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju z dne 19. 7. 2016 v točki I/1 ugotovilo obseg zapuščine po pokojnem J. B. V točki I/2 je ugotovilo, da vrednost zapuščine v napovedani vrednosti znaša 105.418,00 EUR. V točki I/3 je ugotovilo, da je zapustnik dne 2. 3. 1992 napravil oporoko pred pričami, ki so jo vsi dediči priznali za veljavno, da so se vsi oporočni in zakoniti dediči priglasili k dedovanju in da zapustnik z delom premoženja(1) ni oporočno razpolagal. V točki II sklepa je razglasilo dediče iz naslova oporočnega in zakonitega dedovanja, in sicer zapustnikovo vdovo R. B. na 1/2 parc. št. 444/9 k. o. X do deleža 97/274 celote in na 1/28 parc. št. 1586/126 k. o. Y do deleža 1/4 oziroma 1/112 celote, ter zapustnikovo hči L. G. na parc. št. 1565/1 k. o. Z do deleža 97/274 celote in na 1/28 parc. št. 1586/126 k. o. Y do deleža 1/4 oziroma do 1/112 celote. Za oporočno dedinjo je za premoženje parc. št. 1565/1 k. o. Z in parc. št. 1633 k. o. Y razglasilo zapustnikovo pastorko A. Č., do deleža 97/274 oziroma 97/137. Na podlagi zakonitega dedovanja je za dediča razglasilo zapustnikovega sina B. B. in zapustnikovo hči T. B., ki sta uveljavljala nujni delež, in sicer na 1/2 parc. št. 444/9 k. o. X vsakega do deleža 20/274, na 1/28 parc. št. 1586/126 k. o. Y vsakega do deleža 1/4 oziroma do 1/112 celote, na parc. št. 1633 k. o. Y vsakega do deleža 20/137 celote, na parc. št. 1565/1 k. o. Z vsakega do deleža 20/137 celote ter na parc. št. 1566 k. o. Z vsakega do deleža 20/137 celote. Z dopolnilnim sklepom o dedovanju je sodišče v točki II izreka v prvi alineji iz oporočnega dednega nasledstva navedeni sklep o dedovanju dopolnilo tako, da je kot oporočno dedinjo na parc. št. 1566/0 k. o. Z do deleža 97/137 razglasilo zapustnikovo hči L. G.

2. Zoper oba sklepa je po pooblaščencu vložila pritožbi(2) T. B. iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijana sklepa razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da sodišče ni upoštevalo zapustnikove oporoke z dne 2. 3. 1992, v kateri je oporočitelj določil, da se nujni deleži izplačajo v denarju. Trdi, da je irelevantno, ali spadajo v zapuščino tudi denarna sredstva zapustnika za poplačilo nujnih deležev oziroma ali imajo oporočni dediči denar za poplačilo nujnih deležev. V vsakem primeru jim mora sodišče naložiti plačilo nujnega deleža obema nujnima dedičema. Dalje navaja, da način izračuna nujnega deleža, kot ga je napravilo sodišče prve stopnje, ni pravilen. Če namreč znaša nujni delež 1/8 vsake nepremičnine, potem to ne znese 20/274 od 1/2 parcele 444/9 k. o. X, kar je manj od 1/8. Podobno je tudi pri ostalih nepremičninah. Glede tega se prvostopne odločbe ne da preizkusiti, kar predstavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD). V nadaljevanju še pove, da je psihično stanje njenega brata B. B. zelo slabo in se spet nahaja na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici, zaradi česar je vprašljiva njegova poslovna in s tem procesna sposobnost ter bi mu bilo treba za vročitev izpodbijanega sklepa in (morebitno) vložitev pritožbe postaviti začasnega skrbnika.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Ustanova nujnega deleža predstavlja omejitev svobode oporočnega razpolaganja, v katero oporočitelj ne more posegati niti tako, da bi lahko veljavno določil, naj bo nujni dedič izplačan s strani oporočnega dediča. Pravica do nujnega deleža je dedna pravica, zato gre nujnemu dediču določen del vsake stvari ali pravice, ki sestavlja zapuščino.(3)

5. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da nujnima dedičema pripada delež na zapuščini, ki je predmet izpodbijanih sklepov. Nikakršne zakonske podlage ni, da bi sodišče prisodilo nujnima dedičema nujni delež v denarju. Pritožnica ob tem sama opozarja na navedeni sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3440/2014, v katerem je sodišče zavzelo stališče, da zapustnik sicer lahko določi, naj nujni dedič dobi nujni delež v določenih stvareh, pravicah ali denarju, kot to določa 27. člen ZD, vendar to pomeni zgolj to, da zapustnik lahko določi, kateri del zapuščine naj pridobi nujni dedič, ne pa tudi tega, da naj oporočni dedič prejme celotno zapuščino, v denarju pa naj izplača nujnega dediča.(4) Pritožbeno sodišče se s takšnim stališčem strinja in še pojasnjuje, da takšno oporočiteljevo določilo pravzaprav pomeni določitev načina delitve zapuščine, ki pa pride v poštev samo v primeru, da zapuščina obsega tiste stvari, pravice ali denar, ki jih je oporočitelj namenil nujnim dedičem.(5) Ker v konkretnem primeru zapustnik ob smrti ni imel nobenih premičnih stvari, ne pravic ne denarja, takšno določilo v oporoki ne more obveljati in gre nujnima dedičema alikvotni del zapuščine: del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino, kot izhaja iz sklepov sodišča prve stopnje. Prav slednje neutemeljeno izpodbija pritožnica.

6. Po prvem odstavku 26. člena ZD imajo nujni dediči pravico do dela zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati; ta del zapuščine je nujni delež. Zato imajo možnost zahtevati zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža (34. - 41. člen ZD). Pravila za izračun nujnega deleža so določena v 28. členu ZD, ki terja najprej ugotovitev vrednosti zapuščine, torej ugotovitve o vsem zapustnikovem premoženju ob njegovi smrti, o njegovih razpolaganjih z oporoko, o njegovih terjatvah, o njegovih dolgovih, o dolgovih zapuščine itd. Po ugotovitvi čiste zapuščine je treba ugotoviti še obračunsko vrednost zapuščine, torej dodati vrednost določenih daril. Na podlagi obračunske vrednosti zapuščine se ugotavljajo zakoniti dedni deleži posameznih nujnih dedičev (to sta v obravnavanem primeru pritožnica T. B. in B. B.) in tudi njihov nujni delež. Od ugotovljene vrednosti zapuščine je treba odšteti vrednost skupnega nujnega deleža zato, da se ugotovi razpoložljivi del zapuščine. Šele po ugotovitvi te vrednosti je mogoče presojati, ali je bil nujni delež res prikrajšan in koliko je bil prikrajšan. Če razpoložljivi del zapuščine ne zadošča za pokritje nujnih deležev tistih dedičev, ki jih uveljavljajo, pridejo v poštev pravila o vračanju daril iz 34. do 38. člena ZD. Zakon določa tudi vrstni red vračanja daril, vendar hkrati določa, da je treba najprej zmanjšati (po potrebi pa tudi odpraviti) oporočna razpolaganja in šele če to ne zadostuje, se po določenem vrstnem redu vračajo v zapuščino tudi darila.(6) V konkretnem primeru je (bilo) prikrajšanje nujnih deležev mogoče odpraviti z zmanjšanjem oporočnih razpolaganj, zato do vračanja daril, ki jih je zapustnik naklonil dedinji L. G. v skupni vrednosti 17.768,00 EUR (katerega pa nujna dediča tudi nista uveljavljala pravočasno) ni prišlo.

7. Kot je bilo že navedeno mora sodišče zaradi ugotovitve obračunske vrednosti zapuščine čisti vrednosti zapuščine med drugim prišteti vsa darila, ki jih je zapustnik za časa življenja kadarkoli in na katerikoli način naklonil osebam, ki bi bile po zakonu poklicane k dedovanju, če ne bi bilo oporoke. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da čista vrednost zapuščine znaša 105.418,00 EUR, obračunska vrednost zapuščine pa 123.186,17 EUR, na podlagi katere je izračunalo vrednost nujnega deleža v višini 15.398,25 EUR, s katero pritožnica v pritožbi izrecno soglaša. Sodišče je nato pravilno preračunalo, kolikšen je delež nujnih dedičev na zapuščini, glede na to, da jima gre delež najprej na premoženju, ki je predmet oporočnih razpolaganj, tj. na premoženju v višini 105.418,00 EUR(7), in dobilo delež 20/137. Ker v tej fazi izračuna sodišče ne upošteva vrednosti daril (ker za pokritje nujnih deležev zadošča zmanjšanje oporočnih razpolaganj), je delež, ki pripada nujnima dedičema na vsaki nepremičnini, ki je predmet oporočnega dedovanja, višji od 1/8, kolikor sicer pri štirih zakonitih dedičih znaša nujni dedni delež glede na celotno (obračunsko) vrednost zapuščine. Na 1/2 nepremičnine parc. št. 444/9 k. o. X, katero je poleg nujnih dedičev dedovala zapustnikova vdova, pa ta delež zaradi upoštevanja, da je predmet dedovanja le polovica parcele, za vsakega od nujnih dedičev znese 20/274 celote(8), kot je pravilno izračunalo prvostopenjsko sodišče.

8. Glede na navedeno je bilo pritožbi zoper oba sklepa v delu, kolikor se nanašata na pritožnico, potrebno zavrniti (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

9. V zvezi z navedbami pritožnice o psihičnem stanju njenega brata B. B. pritožbeno sodišče ob robu dodaja, da mora tudi zapuščinsko sodišče skladno s 163. členom ZD po uradni dolžnosti ves čas postopka paziti med drugim, ali so vsi udeleženci procesno sposobni oziroma ali zastopa procesno nesposobnega udeleženca njegov zakoniti zastopnik oziroma skrbnik (80. člen ZPP). ZD pa sodišče še posebej zavezuje, da mora skrbeti, da pridejo do svojih pravic osebe, ki zaradi mladosti, duševne bolezni ali drugih okoliščin niso sposobne ali niso popolnoma sposobne same skrbeti za svoje zadeve (166. člen ZD).

10. Pritožnica je v pritožbi zapisala, da se nujni dedič B. B. ponovno nahaja na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici Ljubljana – Polje in bi mu bilo za varstvo njegovih pravic v tem (pritožbenem) postopku nujno potrebno postaviti začasnega skrbnika. Skladno s 77. členom ZPP v zvezi s 163. členom ZD imajo v zapuščinskem postopku udeleženci procesno sposobnost v mejah svoje poslovne sposobnosti. Glede na to, da je bil B. B. v zapuščinskem postopku s strani centra za socialno delo na podlagi odločbe z dne 4. 7. 2008 že postavljen skrbnik za posebni primer, ki pa ga je na podlagi dopisa z dne 19. 10. 2015, ki se nahaja v spisu, prenehal zastopati, saj je CSD ocenil, da B. B. v konkretni zadevi ne potrebuje (več) skrbnika za varstvo svojih interesov, ter upoštevaje vsebino pritožbe T. B., obstaja dvom v procesno sposobnost dediča B. B. Prvostopenjsko sodišče bi zato moralo v času izdaje izpodbijanih sklepov o dedovanju oziroma v času tekov pritožbenih rokov, najkasneje pa potem, ko je že prejelo pritožbi pritožnice, opraviti ustrezne poizvedbe pri CSD in po uradni dolžnosti poskrbeti, da se ugotovi, ali je stranka procesno sposobna. Obstoj procesne sposobnosti stranke se sicer domneva, če pa sodišče iz okoliščin posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, mora po uradni dolžnosti poskrbeti, da se ugotovi, ali je stranka procesno sposobna. Pritožba, ki jo je vložila T. B., vzbuja pomisleke oziroma dvom v procesno sposobnost dediča B. B., s tem pa tudi v veljavno mu opravljeno vročitev obeh izpodbijanih sklepov.(9)

11. Sodišče prve stopnje naj zato, če se po ustreznih poizvedbah na CSD izkaže, da je bil B. B. že v času izdaje izpodbijanih sklepov ponovno v psihiatrični kliniki oziroma sicer nezmožen poskrbeti za varstvo svojih pravic in interesov, od CSD zahteva, da mu ponovno postavi skrbnika in šele nato opravi pravno veljavno vročitev izpodbijanih sklepov o dedovanju, zoper katera bo imel dedič B. B. možnost vložiti pritožbo.

Op. št. (1): Z 1/28 solastniškim deležem nepremičnine parc. št. 1586/126 k. o. Y, ki je zanemarljive vrednosti cca 1,17 EUR.
Op. št. (2): Pritožba zoper dopolnilni sklep uveljavlja iste razloge kot pritožba zoper sklep, zato ju je pritožbeno sodišče obravnavalo skupaj.
Op. št. (3): Sklep VSL I Cp 3440/2014.
Op. št. (4): Takšno stališče je (posredno) razbrati tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 261/2008, iz katere izhaja, da ima po 27. členu ZD nujni dedič pravico do alikvotnega dela zapuščine v naravi in ne do ustreznega denarnega zneska, da pa pri tem stališču ni mogoče vztrajati tudi v primerih, ko vrnitev podarjenih stvari v naravi ni mogoča zato, ker jih je obdarjenec uničil, odsvojil ali jih obremenil v korist tretjega, kar po nasprotnem razlogovanju pomeni, da v drugih primerih izplačilo nujnega deleža v denarju ne pride v poštev.
Op. št. (5): Prim. tudi sklep VSL II Cp 3064/2014.
Op. št. (6): Sodba in sklep VSRS II Ips 137/2012.
Op. št. (7): Parcela, s katero zapustnik ni razpolagal, je zanemarljive vrednosti 1,17 EUR.
Op. št. (8): 20/274 pripada nujni dedinji T. B., 20/274 nujnemu dediču B. B., 97/274 zapustnikovi vdovi R. B., ki pa je že lastnica polovice nepremičnine, torej deleža v višini preostalih 137/274.
Op. št. (9): Prim. sklep VSL I Cp 938/2011.