Kršitev svobode izražanja odvetnikov

Slovenija je bila 16. januarja 2018 pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) v zadevi Čeferin proti Sloveniji že drugič, odkar je ratificirala Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP), obsojena zaradi kršitve pravice do svobode izražanja.

Iz v sodbi navedenega opisa dejanskega stanja izhaja, da je dr. Peter Čeferin kot odvetnik v kazenskem postopku, ki je med letoma 2002 in 2004 potekal pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, zagovarjal osebo, ki je bila obdolžena trikratnega umora. Na glavni obravnavi je izpodbijal verodostojnost za njegovo stranko obremenjujočih izvedenskih mnenj in pri tem izvedensko mnenje označil z besedami »izvedenčevi umotvori« in »neosmišljeno nakladanje«. Izjavil je, da so izvedenci strokovno šibki in da uporabljajo zastarele metode, metode iz kamene dobe, državnemu tožilcu pa je očital, da prikriva podatke o rezultatih preizkusa obdolženca z detektorjem laži. Odvetnik je bil zaradi teh po mnenju sodišča žaljivih besed obsojen na plačilo denarne kazni, instančna sodišča, vključno z Ustavnim sodiščem RS, pa so vsa njegova pravna sredstva zoper sklep o kaznovanju zavrnila.

Odvetnik je zoper sklep o kaznovanju vložil pritožbo na ESČP, v kateri je med drugim zatrdil, da so slovenska sodišča z navedeno odločbo nedopustno omejila njegovo pravico do svobode izražanja. ESČP je njego vi pritožbi ugodilo.

V svoji sodbi je ugotovilo, da so bile besede, ki jih je odvetnik izrekel na račun izvedencev, ostre, vendar pa iz konteksta, v katerem so bile izrečene, izhaja, da jih ni uporabil z namenom razžalitve izvedenca, ampak da bi izpodbil izvedensko mnenje, na podlagi katerega je bila njegova stranka pozneje obsojena na 30 let zaporne kazni. Čeprav je izvedence imenovalo ministrstvo in je torej šlo za uradne osebe, bi moralo slovensko sodišče odvetniku dovoliti, da izpodbije njihova mnenja oziroma da opozori na njihovo neverodostojnost.

V tem kontekstu bi mu po mnenju ESČP slovensko sodišče moralo dopustiti ostro izražanje. Po mnenju ESČP tudi ni nepomembno, da je odvetnik sporne besede izrekel v sodni dvorani, na glavni obravnavi, kjer je treba odvetnikom v skladu z ustaljeno sodno prakso ESČP priznati širše meje svobode izražanja, kot na primer na tiskovnih konferencah zunaj sodišča. ESČP je v navedeni sodbi prvostopenjskemu sodišču tudi očitalo, da od odvetnika ni zahtevalo, naj pojasni vsebino svojih izjav, oziroma mu ni dalo možnosti, da se brani, temveč je nemudoma izreklo kazni. Sklepno je ESČP ugotovilo, da so slovenska sodišča prekršila pritožnikovo pravico do svobode izražanja, in Republiki Sloveniji naložilo, naj pritožniku plača odškodnino ter povrne stroške postopka.

S to sodbo je ESČP sledilo svoji ustaljeni sodni praksi glede uveljavljanja svobode izražanja odvetnikov. V svojih sodbah je tako večkrat zapisalo, da je mogoče pravico do poštenega sojenja zagotoviti le tako, da se v sodni dvorani omogoči svobodna in ostra izmenjava argumentov med strankama postopka. Odvetnikom je treba dopustiti, da v tej ostri izmenjavi argumentov aktivno sodelujejo ...

Nadaljevanje: dr. Rok Čeferin: Kršitev svobode izražanja odvetnikov