Zlonamerno onemogočanje stikov z mld. otrokom

Pritožnica je z ustavno pritožbo izpodbijala pravnomočno sodbo, s katero je bila spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe, ker je zlonamerno onemogočala, da bi se uresničila izvršljiva odločba glede stikov med mladoletno hčerko in njenim očetom.

Zatrjevala je, da stikov ni onemogočala zlonamerno, temveč naj bi jo skrbelo za korist hčerke, ki naj bi stike z očetom zavračala. Sodiščem je med drugim očitala, da so zlonamernost kot znak kaznivega dejanja razlagala v neskladju z načelom zakonitosti iz prvega odstavka 28. člena Ustave.

Ustavno sodišče je presodilo, da je sodišče prve stopnje zakonski znak "zlonamerno", ki ga je ob odsotnosti priznanja ali morda izrecnih izjav storilca sicer mogoče ugotoviti in dokazati le ob povezavi določenih ravnanj z okoliščinami v konkretnem primeru, ustavnoskladno konkretiziralo in je ustrezno obrazložilo, katero konkretno pritožničino ravnanje kaže na njeno zlonamernost.

Glede stališča pritožbenega sodišča je Ustavno sodišče opozorilo, da bi bilo ustavnopravno sporno z vidika prvega odstavka 28. člena Ustave, če bi se razumelo tako, da za zaključek o zlonamernosti ravnanja storilca zadostuje že sámo onemogočanje stikov, ne da bi se zahtevali tudi zlobni oziroma nepošteni nameni. Takó razumljeno stališče pritožbenega sodišča namreč zakonskemu znaku "zlonamerno" odvzema kakršenkoli pomen in ga zmotno obravnava kot nepotrebnega. Glede na zakonski opis kaznivega dejanja, ki vsebuje besedo "zlonamerno", je namreč jasno, da je po prvem odstavku 190. člena KZ-1 kaznivo zgolj naklepno onemogočanja uresničitve izvršljive odločbe glede mladoletne osebe, če storilec ravna z nekim nepoštenim, zavržnim namenom, torej zlonamerno.

Po presoji Ustavnega sodišča pa izpodbijanega stališča pritožbenega sodišča ne gre razumeti na predstavljeni način. Nasprotno, izpodbijano stališče, skupaj s stališčem sodišča prve stopnje, ki ga je pritožbeno sodišče potrdilo, pomeni, da pritožbeno sodišče šteje za zlonamerno onemogočanje stikov tako ravnanje, ki ima za cilj, da se izvršljiva odločba o stikih ne uresniči, pri čemer ni nobenih opravičljivih razlogov za onemogočanje stikov. Taka razlaga zakonskega znaka "zlonamerno" je v skladu z načelom zakonitosti, zato kršitev prvega odstavka 28. člena Ustave ni podana. Smiselno enako je Ustavno sodišče ugotovilo tudi za stališče Vrhovnega sodišča, ki je stališči pritožbenega sodišča in sodišča prve stopnje v celoti potrdilo.

Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrnilo.

Vir: Odločba Ustavnega sodišča št. Up-616/15 z dne 20. 9. 2018