Zaščita predstavnikov delavcev

Zaščita predstavnikov delavcev se skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) razlaga tako, da ščiti predstavnike delavcev pred prerazporeditvijo, znižanjem plače, disciplinskim in odškodninskim postopkom ter tudi pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe. Vrhovno sodišče je v revizijskem postopku izpostavljenega primera presojalo, ali je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ter sklenitev nove pogodbe za drugo delovno mesto, zakonita. Delavka – tožnica je bila namreč ob odpovedi pogodbe članica sveta delavcev, ki naj bi uživala posebno varstvo, prav tako pa toženka sveta delavcev ni prosila za soglasje k odpovedi pogodbe, s čemer je kršila 112. člen ZDR-1. Tako prvostopenjsko kot drugostopenjsko sodišče sta ugotovili, da je bila odpoved nezakonita, takšni odločitvi pa delodajalec – tožena stranka, ugovarja.

Vrhovno sodišče je s sodbo opr. št. VIII Ips 277/2017 z dne 12. septembra 2018 revizijski zahtevek zavrnilo. Tožnici, ki je bila članica sveta delavcev, je bila pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu asistent trženja odpovedana (in hkrati ponujena nova za delovno mesto administrator), ne da bi bilo pred tem zahtevano oziroma pridobljeno soglasje sveta delavcev. Ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, s katero se ji je tudi znižala plača, je sprejela. Sodišči nižjih stopenj sta zavzeli stališče, da za predstavnika delavcev varstvo velja tudi v primeru, če se delavcu ponudi nova pogodba o zaposlitvi (ki jo sprejme) in mu torej delovno razmerje ne preneha.

Ob tem je Vrhovno sodišče poudarilo, da ZDR-1 ne daje jasnega odgovora, ali velja za predstavnike delavcev varstvo le pred tisto odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ki ima za posledico prenehanje delovnega razmerja ali pred vsakršno odpovedjo. Predstavniki delavcev, med katere sodijo tudi člani sveta delavcev, uživajo posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ves čas opravljanja njihove funkcije in še eno leto po njenem prenehanju (drugi odstavek 112. člena ZDR-1).

Sodišče je primerjalo ureditev varstva pred odpovedjo drugih kategorij delavcev in sicer delavcev pred upokojitvijo (114. člen ZDR-1) in invalidov (116. člen ZDR-1). Ugotovilo je, da ZDR-1 za delavce pred upokojitvijo in invalide jasno izključuje varstvo v primeru ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi, takšne ureditve pa za predstavnike delavcev ni. Če bi zakonodajalec tak namen imel, bi ga zapisal.

Ureditev iz prvega odstavka 112. člena ZDR-1, ki izključuje varstvo pred odpovedjo le, če delavec odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev, pa je glede tega vprašanja nejasna, saj delodajalec v trenutku, ko odpove pogodbo o zaposlitvi in delavcu ponudi novo, še ne ve, ali jo bo delavec sprejel ali odklonil. Ureditev bi lahko kazala na to, da je predstavnik delavcev varovan le pred tisto odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ki ima za posledico tudi prenehanje delovnega razmerja. Če bi bilo tako, pa po drugi strani ni logično, da v zakonu to ni jasno zapisano. Zato je treba namen, ki ga je zasledoval zakonodajalec, poiskati v razlogih, ki so privedli do oblikovanja zakonskega besedila.

Določba prvega odstavka 112. člena ZDR-1 je v bistvenem enaka določbi prvega odstavka 113. člena starega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Ob oblikovanju slednje je predlagatelj upošteval ureditev varstva pred odpovedjo člana sveta delavcev po veljavnem Zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU). Ta je določal, da člana sveta delavcev ni mogoče v času opravljanja njegove funkcije, če ravna v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami in dogovorom po tem zakonu, brez soglasja sveta delavcev prerazporediti na drugo delovno mesto ali k drugemu delodajalcu ter uvrstiti med presežke delavcev, ter da članu sveta delavcev ni mogoče znižati plače, proti njemu začeti disciplinskega ali odškodninskega postopka ali ga kako drugače postavljati v manj ugoden oziroma podrejen položaj.

Vrhovno sodišče je zaključilo, da je delavec, ki se mu odpove pogodba o zaposlitvi in sprejme ponudbo nove za drugo delovno mesto, postavljen v manj ugoden položaj. Če je bil ob sprejemu 113. člena ZDR (sedaj 112. člena ZDR-1) namen zakonodajalca zaščiti predstavnika delavcev med drugim tudi pred prerazporeditvijo (in celo znižanjem plače ter disciplinskim in odškodninskim postopkom), torej pred vsakim postopkom, ki bi spremenil njegov delovnopravni status ali ga omejeval oziroma oviral v njegovi aktivnosti, je treba nejasno določbo 112. člena ZDR-1 razlagati tako, da se nanaša tudi na primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe. Takšno stališče je glede posebnega varstva pred odpovedjo Vrhovno sodišče že zavzelo v sodbi VIII Ips 147/2014 z dne 27. oktobra 2014.

Ker je bila tožnici kot članici sveta delavcev v nasprotju s 112. členom ZDR-1 odpovedana prejšnja pogodba o zaposlitvi, je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je odpoved nezakonita. Vrhovno sodišče je tako zavrnilo revizijo.

Vir: Ius info, mag. Jasmina Potrč na http://www.iusinfo.si/DnevneVsebine/Aktualno.aspx?id=229327