Nagibi, ki niso del podlage, na veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne vplivajo.

VSRS Sodba II Ips 88/2018:

Jedro: Po določbi četrtega odstavka 39. člena OZ je pogodba nična, če ni podlage ali če je ta nedopustna. Podlaga je glavni namen oziroma razlog sklenitve pogodbe oziroma ustanovitve obligacijskopravnega razmerja. Pogodbene stranke pravne posle sklepajo zaradi uresničitve določenih interesov. Paleta možnih nagibov (interesov, motivov), ki jih vodijo k sklenitvi vsake konkretne pogodbe, je izredno bogata. Ampak vsi konkretni in posamični nagibi ne tvorijo poslovne podlage (kavze) pogodbe. Poslovno podlago tvorijo samo tisti nagibi, ki jih pogodbena stranka razkrije drugi pogodbeni stranki v postopku sklepanja pogodbe in so predmet usklajevanja med pogodbenima strankama, ali pa tisti, ki izhajajo iz okoliščin posameznega posla. Nagibi, ki niso del podlage, pa na veljavnost pogodbe ne vplivajo.

Za odločitev v obravnavani zadevi je odločilna dejanska ugotovitev, da je bila pokojnikova želja, da po njegovi smrti njegovo premoženje pridobi toženka. Takšen nagib pa ni v nasprotju z moralnimi načeli in je dopusten. Zato je odločitev o zavrnitvi tožnikovega zahtevka za ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju materialnopravno pravilna.

Izrek: Revizija se zavrne.

Obrazložitev:

1. Sodišče prve stopnje je (med drugim) ugotovilo, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju, sklenjena med pok. A. A. in toženko v obliki notarskega zapisa pri notarki B. B. dne 20. 6. 2013, nična (II. točka izreka). Vzpostavilo je prvotno zemljiškoknjižno stanje in pri nepremičninah, navedenih v III. točki izreka, vknjižilo lastninsko pravico na pok. A. A. (III. točka izreka). Odločilo je še o stroških postopka (IV. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi (delno) ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje (v II. in III. točki izreka) spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, sklenjene med pok. A. A. in toženko pri notarki B. B. dne 20. 6. 2013, zavrnilo. Posledično je zavrnilo tudi zahtevek za vzpostavitev prvotnega zemljiškoknjižnega stanja. Odločitev o prvostopenjskih stroških pa je razveljavilo ter odločitev o prvostopenjskih in pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.

3. Tožnik v pravočasni reviziji zoper drugostopenjsko sodbo uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Ne sprejema stališča sodišča druge stopnje, da sporna pogodba o dosmrtnem preživljanju ni nična. Poudarja, da je toženka celoten posel pripravila in vodila sama, brez sodelovanja pok. A. A., in da je vsem vpletenim zamolčala, da ima pok. A. A. sina, ter da že samo zamolčanje tega dejstva kaže na nemoralnost in nepoštenost toženke in s tem kršitev 86. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Vztraja, da je nemoralnost ravnanja pogodbene stranke treba upoštevati v okviru pogodbene podlage in se ob tem sklicuje na določbo 39. člena OZ ter številne judikate Vrhovnega sodišča. Opozarja tudi na načelo vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ. Zatrjuje še kršitvi iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku za ugotovitev ničnosti pogodbe ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sporno je, ali je pogodba o dosmrtnem preživljanju, sklenjena med pok. A. A. in toženko, nična.

7. Iz dejanskih ugotovitev (ki jih je pritožbeno sodišče ugotovilo na obravnavi, ki jo je samo razpisalo) izhaja, da je bil (sedaj pokojni) A. A. ob podpisu sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju (v nadaljevanju: pogodba) star 87 let, sicer v slabi telesni kondiciji (tako da je vse v zvezi s sestavo pogodbe organizirala toženka in da se je pogodba sklenila na njegovem domu), vendar po presoji izvedencev medicinske stroke umsko sposoben opravljati pravne posle. Pogodba je bila sestavljena v obliki notarskega zapisa in podpisana v navzočnosti obeh pogodbenih strank, notarke in dveh pogodbenih prič. Pogodba je bila prebrana in pokojnikova želja je bila, da po njegovi smrti njegovo premoženje pridobi toženka. Revizijsko nesprejemanje teh dejanskih ugotovitev pa ni upoštevno (primerjaj tretji odstavek 370. člena ZPP).

8. Po določbi četrtega odstavka 39. člena OZ je pogodba nična, če ni podlage ali če je ta nedopustna. Nedopustna je podlaga takrat, ko je v nasprotju z Ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli (drugi odstavek 39. člena OZ). Podlaga je glavni namen oziroma razlog sklenitve pogodbe oziroma ustanovitve obligacijskopravnega razmerja. Pogodbene stranke pravne posle sklepajo zaradi uresničitve določenih interesov. Paleta možnih nagibov (interesov, motivov), ki jih vodijo k sklenitvi vsake konkretne pogodbe, je izredno bogata. Ampak vsi konkretni in posamični nagibi ne tvorijo poslovne podlage (kavze) pogodbe. Poslovno podlago tvorijo samo tisti nagibi, ki jih pogodbena stranka razkrije drugi pogodbeni stranki v postopku sklepanja pogodbe in so predmet usklajevanja med pogodbenima strankama, ali pa tisti, ki izhajajo iz okoliščin posameznega posla. Nagibi, ki niso del podlage, pa na veljavnost pogodbe ne vplivajo (prvi odstavek 40. člena OZ).

9. Upoštevaje navedeno je za odločitev v obravnavani zadevi odločilna dejanska ugotovitev (ki je revident v reviziji niti ne izpodbija), da je bila pokojnikova želja, da po njegovi smrti njegovo premoženje pridobi toženka. Takšen nagib pa ni v nasprotju z moralnimi načeli in je dopusten, ne glede na dejstvo, da ima pokojnik sina (tožnika), pri čemer velja poudariti, da tožnik v postopku tudi ni izkazal toženkinega (glavnega) namena, da se njemu prepreči dedovanje (namen pogodbe je bil predvsem v ustreznem poplačilu toženki za svoje delo). Zato je odločitev sodišča druge stopnje o zavrnitvi tožnikovega zahtevka za ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju materialnopravno pravilna. Ob tem velja še dodati, da bo predmet tožnikovega podrednega zahtevka pa vprašanje, ali je bila pogodba o dosmrtnem preživljanju zgolj navidezna in je šlo v resnici za darilo.

10. Bistvena in nosilna značilnost zatrjevane kršitve postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je, da sodbe ni mogoče preizkusiti. Ker je sodbo sodišča druge stopnje vsekakor mogoče preizkusiti, očitana procesna kršitev ni podana. Tudi smiselno zatrjevana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v obravnavani zadevi ni podana. V zvezi z revidentovo tezo, da bi moralo pritožbeno sodišče zaslišati tudi C. C. kot pričo, velja pojasniti, da je pritožbeno sodišče sprejelo dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je vse v zvezi s sestavo pogodbe organizirala toženka, zato ponovno zaslišanje priče C. C. ni bilo potrebno. Na koncu velja še dodati, da tudi zgolj navržena kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v obravnavani zadevi ni podana.

11. Glede na navedeno je revizijsko sodišče tožnikovo revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP) in z njo tudi njegov zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).