Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij zakoncev/ in izvenzakonskih partnerjev

Najpomembnejša premoženjskopravna posledica sklenitve zakonske zveze v Republiki Sloveniji je nastanek skupnega premoženja zakoncev. Sestavljajo ga premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno v času trajanja zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Slovenska ureditev je do nedavnega določala obligatoren premoženjski režim, po katerem je nastanek skupnega premoženja neodvisen od volje strank in nastane ipso iure. Pravni strokovnjaki so že leta opozarjali na neustreznost slovenske ureditve. Načeli avtonomije volje pogodbenih strank ter dispozitivnost pravnih norm namreč nista imeli zadostne veljave. Z novim Družinskim zakonikom je spremenjena ureditev premoženjskih razmerij med zakoncema, saj imata zakonca sedaj možnost dogovora o svojem premoženjskem režimu, ki ga določita v pogodbi o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Namen novega pogodbenega instituta je zakoncema omogočiti ureditev premoženjskopravnih razmerij tako glede premoženja, ki sta ga že prinesla v zakon, kot tudi glede premoženja, ki ga bosta v času zakonske zveze ustvarila skupaj. Skladno z načelom avtonomije lahko vsebino njunega premoženjskega režima načeloma prosto oblikujeta. Meje pogodbene svobode predstavljajo kogentne norme, javnopravni red in morala. Pogodba o ureditvi premoženjskih razmerij mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. V primeru neobstoja tovrstne pogodbe ali neizpolnitvi pogoja zahtevane obličnosti pogodbe, se premoženjski režim med zakoncema presoja po zakonskih določbah, in med zakoncema tako veljajo pravila zakonitega premoženjskega režima