DISKREDITACIJA OBRAMBE - tožilci tako početje zanikajo

Ljubljana, 17. januarja (STA) - Po zadnjih primerih odvetnikov v raznih postopkih predsednik odvetniške zbornice Roman Završek opozarja na trend, ko se organi pregona poslužujejo ukrepov za diskreditacijo obrambe. Na vrhovnem državnem tožilstvu odgovarjajo, da tožilci kazenskega pregona ne sprožajo zaradi diskreditacije, ampak odločitev vedno temelji zgolj na strokovni presoji.

Domnevno iskanje alibija za domnevnega roparja banke SKB leta 2005 Dejana Vidmarja, v katerega naj bi se vpletel tudi njegov odvetnik Dejan Marković, je prineslo pet ovadb; sicer ni potrjeno, ali je med ovadenimi tudi Vidmar. Istočasno se je v sodni preiskavi znašla odvetnica Maksimiljana Kincl Mlakar, ki naj bi poskušala vplivati na ključno pričo v sojenju domnevni mednarodni preprodajalski združbi.

Z zgoraj opisanima primeroma pa se ni zgodilo prvič, da bi se odvetnik zaradi domnevne "pomoči" svoji stranki znašel v postopkih organov pregona. Na sodišču se bo moral denimo zagovarjati tudi Franci Matoz, in sicer zaradi domnevne krive ovadbe in žaljive obdolžitve nekdanje tožilke Branke Zobec Hrastar, avtorice obtožnega predloga v zadevi Patria. Matoz v tej zadevi zagovarja Janeza Janšo. Znana je recimo tudi zgodba Ivana Zidarja in njegovega nekdanjega zagovornika Boštjana Penka.

Pred kratkim je odmevala tudi odločitev ustavnega sodišča, s katero so sodniki do končne odločitve prepovedali preiskovalna dejanja, povezana z zasegi pri odvetnikih obeh preiskovancev - Boška Šrota in Andrijane Starine Kosem - v primeru prodaje delnic Premogovnika Velenje. Trije odvetniki namreč niso bili osumljenci, a so kriminalisti novembra 2013 kljub temu obiskali njihove odvetniške pisarne ter pregledali njihove domove in vozila. Pri tem so zasegli kopije diskov računalnikov.

Predsednik odvetniške zbornice Roman Završek je za STA povedal, da je vprašanje meje med odvetnikovo pomočjo svoji stranki in vpletanjem odvetnika v nepravilnosti pri svojem delu zelo kompleksno. Vendar je jasno, da so odvetniki dolžni ravnati v okviru zakonov in odvetniškega kodeksa, strankam morajo svetovati v okviru veljavnega prava in za njihove koristi tudi uporabiti vsa pravna sredstva, ki pripomorejo k uspešni rešitvi spora, je poudaril.

A je Završek po drugi strani dodal, da odvetniki v zadnjem času opažajo trend, ko organi pregona tako zoper odvetnike kot obdolžence v kazenskih postopkih in priče, ki bi lahko pričale v korist obdolžencev, z namenom diskreditacije vlagajo kazenske ovadbe ali kakšne druge ukrepe. Če je ravnanje odvetnikov v nasprotju z veljavno zakonodajo in za to obstajajo dokazi, pa je pristojnost organov pregona, da ukrepajo, je še ocenil.

V uradu generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja so Završku odgovorili, da je odločitev o uvedbi pregona v pristojnosti posameznega državnega tožilca, ki je pri tem samostojen ter vezan na ustavo in zakon. V primeru kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, so državni tožilci dolžni sprožiti kazenski pregon, ko so ti pogoji izpolnjeni, so dodali v uradu v pojasnilu za STA.

Opozorili so tudi, da lahko vlaganje neutemeljenih kazenskih ovadb predstavlja kaznivo dejanje krive ovadbe, ki se preganja po uradni dolžnosti.