Obeta se kriminalizacija zalezovanja in višje kazni za korupcijska kazniva dejanja

Ministrstvo za pravosodje je v medresorsko usklajevanje poslalo predlog sprememb kazenskega zakonika, s katerim med drugim kriminalizira zalezovanje in uporabnike storitev žrtev trgovine z ljudmi ter strožje kaznuje korupcijska kazniva dejanja. "Sprememb ni veliko, so pa utemeljene in pomembne," pravi minister Goran Klemenčič.

Med drugim ministrstvo za primere groženj predlaga ukinitev pregona na zasebno tožbo in namesto tega uvaja pregon na predlog. To pomeni, da bosta za pregon storilca ponovno pristojna policija in tožilstvo in ne več žrtev, kakor veleva sedanja ureditev. Gre namreč za ranljive ljudi, kazniva dejanja se pogosto dogajajo v družinskem okolju, kjer so ljudje povezani, je razložil minister.

Kot nov zakonski znak kaznivega dejanja grožnje se vpeljuje tudi zalezovanje. Kakor piše v noveli kazenskega zakonika, je zalezovanje v Sloveniji dokaj občutljivo, ne samo v družinskih razmerjih ali nekdanjih družinskih razmerjih, temveč tudi širše. Minister je še dodal, da zoper ta pojav, čeprav je v družbi vse pogostejši, do zdaj še ni bilo ustreznega pravnega sredstva za pregon.

Novela predvideva tudi prepoved približevanja ali komuniciranja z oškodovancem, torej tudi možnost prepovedi uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev za storilca. Uvaja se torej prepoved nadlegovanja prek sms sporočil, raznih komunikacijskih aplikacij in družabnih omrežij, je minister pojasnil novost.

Predlog uvaja tudi kriminalizacijo uporabnikov storitev žrtve trgovine z ljudmi - ne gre le za prostitucijo, ampak tudi izkoriščanje dela, je poudaril Klemenčič. Po besedah ministra se z novelo odpravlja tudi zakonsko luknjo, ki je privedla do anomalij, "kot se je spomnimo denimo iz primera Lipa", ko je torej kazen zoper Roberta T. Zavašnika v času njegovega bega zastarala. Če bo predlog sprejet, zastaranje ne bo teklo v času, ko je posameznik na begu ali se umika izvrševanju kazni.

Korupcijska kazniva dejanja s predlogom prehajajo pod pristojnost okrožnih sodišč, zdaj namreč te primere obravnavajo okrajna. Zvišuje se tudi sama zagrožena kazen, obenem pa bo poleg zaporne kazni po novem obvezna tudi denarna kazen. Za ta korak so se, tako Klemenčič, odločili glede na družbeno nevarnost teh kaznivih dejanj, glede na stanje v družb in glede na to, da za ta kazniva dejanja veljajo relativno nizke kazni v primerjavi z nekaterimi drugimi premoženjskimi kaznivimi dejanji.

Predlagana je tudi dopolnitev člena glede davčne zatajitve. Zdaj po ministrovih besedah velja, da se kaznivo dejanje in ne prekršek stori ob enkratni utajitvi zneska, višjega od 50.000 evrov. Po novem pa bo kaznivo dejanje storjeno, ko bo nekdo v obdobju enega leta skupno, torej lahko tudi z več zatajitvami, utajil več kot 50 tisočakov.

V zadnjem času odmeva več postopkov zoper novinarje zaradi izdaje tajnih podatkov, obe novinarski organizaciji sta zato ministrstvo pozvali, naj v primerih poročanja v javnem interesu dekriminalizira tako ravnanje. Minister je danes povedal, da so ubrali zelo liberalen pristop, skoraj tak, kot sta ga predlagali obe organizaciji, in iz predloga izključili kaznivost izdaje uradne tajnosti v primeru prevladujočega javnega interesa. Prav tako so se zavzeli za zaščito t. i. žvižgačev, je dodal.

Kot pravi minister, se tukaj sooča več vidikov - svoboda izražanja, realnost pregonov in dejstvo, "da smo država, ki nima odnosa do tajnih podatkov". Ti se po njegovem velikokrat ne razkrivajo v javnem interesu, ampak v interesu politike, osebnih diskreditacij. Predlog novele bo v medresorskem usklajevanju in javni razpravi en mesec, sprejemal pa se bo po rednem postopku.