Elementi kaznovalne odškodnine v slovenskem pravu

Kaznovalna odškodnina je eden najbolj kontroverznih institutov civilnega prava, ki vzbuja veliko pozornost pravne stroke tako v evropskem kot tudi v anglosaksonskem pravnem okolju. Gre za denarno odškodnino, ki jo oškodovanec dobi poleg zneska, s katerim se sicer zasledujeta cilja izravnave (restitucije) in zadoščenja (satisfakcije) kot glavna cilja odškodninskega prava. Prispevek analizira slovenski pravni red in v njem išče institute, v katerih lahko zasledimo preventivni in kaznovalni namen odškodnine.

Kaznivo dejanje pranja denarja po 245. členu KZ-1 - modernizacija izvršitvenih ravnanj in ugotavljanje subjektivnega elementa

Kaznivo dejanje pranja denarja je v zadnjih desetih letih postalo eden od javnih paradnih konjev pravosodnih organov v boju zoper gospodarski kriminal ter neupravičeno proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, čeprav je bilo pranje denarja kot kaznivo dejanje določeno že v Kazenskem zakoniku (KZ) leta 1995.

Problematika zadolžene zapuščine - separatio bonorum

Zadolženost držav, gospodarstva, gospodinjstev in posameznikov je v današnjem svetu razmeroma velik, globalni problem. S povečanjem števila prezadolženih oseb narašča tudi število zadolženih zapustnikov. V takšnih okoliščinah zapustnikovi upniki vse pogosteje uporabljajo institut ločitve zapuščine (separatio bonorum).

Pravica do dedovanja premoženja, pridobljenega v času zunajzakonske skupnosti

Vrhovno sodišče RS, sodba II Ips 699/2004, z 15.12.2005, Pravica do dedovanja premoženja, pridobljenega v času zunajzakonske skupnosti.

Preklic darilne pogodbe zaradi hude nehvaležnosti

Višje sodišče v Ljubljani, VSL sklep III Cp 1243/2009, z dne 27.05.2009

Pages