Uveljavitev pravice do nujnega deleža v pritožbenem postopku, izključitev prekluzije

Po ustaljeni sodni praksi je pravico do nujnega deleža mogoče prvič uveljavljati tudi šele v pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju. Dedič lahko pri sodišču poda izjavo o sprejemu ali odpovedi dediščine do konca zapuščinskega postopka in ne le do konca zapuščinske obravnave. Pri uveljavljanju dedne pravice oziroma nujnega deleža v pritožbi je zato prepoved navajanja novih dejstev in dokazov izključena.

Obrazložitev:

Sporazum o delitvi zapuščine ni obvezna sestavina sklepa o dedovanju

VSL sklep II Cp 887/2010, z dne 19. 05. 2010

Ker sporazum o delitvi zapuščine ni obvezna sestavina sklepa o dedovanju in ker njegova vsebina ni rezultat sodne odločitve, pritožnica ne more uspešno izpodbijati sklepa o dedovanju z navedbo, da predlaga delitev zapuščine, kar je njena pravica.

Obrazložitev

Sporazum o delitvi zapuščine, pristojnost sodišča

VSL sklep II Cp 2288/2015, z 24. 11. 2015

V zapuščinskem postopku sodišče ne odloča o delitvi zapuščine. Le v primeru, če so vsi dediči sporazumni o načinu delitve, sodišče tak sporazum navede v sklepu o dedovanju.

Obrazložitev

Vknjižba skupne lastnine dedičev po nedoločenih deležih, delitev zapuščine, sklep o dedovanju

VSL sklep I Cp 2386/2013, z 09. 10. 2013

Sodišče prve stopnje je pravilno odredilo vknjižbo skupne lastnine dedičev po nedoločenih deležih. Drugačna odločitev, da vsak izmed dedičev postane solastnik nepremičnin, ki sodijo v zapuščino, predstavlja že delitev dediščine, kar pa ni stvar zapuščinskega postopka, razen če se dediči o tem sporazumejo.

Obrazložitev

Dogovor, ki ga niso sklenili vsi dediči, ne predstavlja sporazuma o dedovanju

VSL sklep I Cp 2724/2015, z 25. 11. 2015

Dogovor, ki ga niso sklenili vsi dediči, ne predstavlja sporazuma o dedovanju v smislu tretjega odstavka 214. člena ZD, ki ga zapuščinsko sodišče vnese v sklep o dedovanju.

Obrazložitev

Pages