Po mnenju Informacijskega pooblaščenca R Slovenije je ESČP zamudilo odlično priložnost za razvoj prakse na področju pričakovane zasebnosti pri rabi službenih komunikacijskih sredstev

Vir: Informacijski pooblaščebec RS. Informacijski pooblaščenec v luči včerajšnje sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v primeru Bărbulescu proti Romuniji opozarja, da iz sodbe nikakor ne izhaja splošna pravica delodajalcev do nadzora zasebne spletne komunikacije zaposlenih in je vsakršno tovrstno posploševanje neprimerno. ESČP namreč dejanj delodajalca sploh ni presojalo.

Sodišče v Strasbourgu: Delodajalci lahko nadzirajo spletno komunikacijo zaposlenih

Strasbourg/Ljubljana, 13. januarja (STA) - Zaposleni v Evropi bodo morali v prihodnje dvakrat razmisliti, preden bodo po spletu med službenim časom pošiljali zasebna sporočila. Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je namreč v torek razsodilo (Zadeva Bărbulescu proti Romuniji), da podjetja lahko nadzorujejo spletno komuniciranje svojih zaposlenih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V veljavi strožji pogoji za ustanavljanje družb

1. januarja so začele veljati nove dodatne omejitve, zaradi katerih ni mogoče ustanoviti družbe in pridobiti statusa samostojnega podjetnika. Po noveli Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki jo je DZ sprejel v letu 2015, velja prepoved za vse, ki so jim inšpektorji v zadnjih treh letih najmanj dvakrat izrekli globo zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo oz. zaradi prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno.

Odškodninska odgovornost lastnika poslovnega prostora

Tudi če stranki najemne pogodbe preneseta odškodninsko odgovornost na najemnika, takšen dogovor ne more učinkovati prosti tretjim osebam, ki niso sodelovale pri sklepanju najemne pogodbe, saj odškodninska odgovornost temelji na zakonu in se je odgovorna oseba ne more izogniti s pogodbenim prenosom na drugega.

ESČP: Javni uslužbenci in izražanje verskega prepričanja

Evropsko sodišče za človekove pravice je v zadevi Ebrahimian proti Franciji (sodba je v francoščini) odločalo o izražanju verskega prepričanja javnega uslužbenca. Sodniki so presodili, da zaradi ohranitve državne sekularnosti in nevtralnosti javnih storitev ni nezakonito, če se ne podaljša pogodbe o zaposlitvi, ker javna uslužbenka ni hotela sneti rute, ki jo je nosila kot izraz verskega prepričanja.

Pages