Prenosi podatkov v luči Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (1. del)

25. maj 2018 se nezadržno bliža. S tem datumom se začne v vseh državah članicah Evropske unije (EU) neposredno uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (General Data Protection Regulation, v nadaljevanju GDPR). GDPR bo nadomestila obstoječa nacionalna pravila o varstvu osebnih podatkov, med drugim tudi slovenski Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1).

KATERA PODJETJA BODO MORALA MAJA 2018 IMETI POOBLAŠČENO OSEBO ZA VARSTVO OSEBNIH PODATKOV?

Splošna uredba o varstvu podatkov, ki se začne uporabljati 25. maja 2018, prinaša obveznost imenovanja pooblaščene osebe za varstvo podatkov (interni informacijski pooblaščenec; DPO – data protection officer). Ta dolžnost je določena tako za upravljavce kot tudi za (pogodbene) obdelovalce osebnih podatkov.

V pogodbi o zaposlitvi se je za primer kršitve konkurenčne klavzule mogoče dogovoriti tudi za pogodbeno kazen, takšna pogodbena določba sama po sebi ni nična.

V povezavi s konkurenčno klavzulo ima tudi dogovor o pogodbeni kazni pravno usodo
obveznosti, na katere zavarovanje se nanaša (249. člen OZ), torej ima akcesorno naravo.
V primeru ničnosti konkurenčne klavzule tudi dogovor o pogodbeni kazni nima nobenih
pravnih učinkov. Funkciji pogodbene kazni sta predvsem utrditev pogodbene obveznosti
(kot zagrožena civilna sankcija bivšega delavca spodbuja k temu, da ne krši obveznosti)
in olajšanje položaja pogodbi zveste stranke v primeru kršitve obveznosti nasprotne
stranke.

Objektivna ali krivdna odškodninska odgovornost države po 26. členu Ustave?

Prva stališča o objektivni ali subjektivni naravi odškodninske odgovornosti države v našem pravnem prostoru segajo še v čas pred osamosvojitvijo. Ko je bil pred nekaj več kot desetimi leti izdan eden izmed dveh najvidnejših slovenskih zbornikov o odškodninski odgovornosti države, se avtorji glede tega instituta niso povsem poenotili.

Silobran

Silobran (lat. legitimum defensio) je pri nas najpomembnejši razlog za izključitev protipravnosti in hkrati tudi eden izmed najstarejših kazenskopravnih institutov. Ker povzročata pravilna razlaga in uporaba instituta silobrana v naši pravosodni praksi kar nekaj težav, ki so verjetno tudi posledica nezadostnega ustreznega teoretičnega, pravosodnega in zakonodajnega obravnavanja tega kazenskopravnega instituta pri nas, so v tem prispevku obravnavana nekatera najpomembnejša vprašanja (zlasti s pomočjo ustreznih tujih teoretičnih spoznanj in sodne prakse) v zvezi s tem institutom.

Pages