Dedovanje partnerjev v neregistrirani istospolni partnerski skupnosti

Ustavno sodišče je z odločbo U-I-212/10 odločilo, da je Zakon o dedovanju (ZD) v neskladju z ustavo, ker ne ureja dedovanja partnerjev, ki sta živela v dalj časa trajajoči neregistrirani partnerski skupnosti. Da ne bi nastala pravna praznina, je Ustavno sodišče določilo, da mora Državni zbor neskladje odpraviti v roku šestih mesecev po objavi odločbe v Uradnem listu. Do odprave neskladja veljajo za njih enaka pravila, kot veljajo po veljavni zakonski ureditvi za dedovanje med zunajzakonskima partnerjema.

Zaščita predstavnikov delavcev

Zaščita predstavnikov delavcev se skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) razlaga tako, da ščiti predstavnike delavcev pred prerazporeditvijo, znižanjem plače, disciplinskim in odškodninskim postopkom ter tudi pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe. Vrhovno sodišče je v revizijskem postopku izpostavljenega primera presojalo, ali je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ter sklenitev nove pogodbe za drugo delovno mesto, zakonita.

Zlonamerno onemogočanje stikov z mld. otrokom

Pritožnica je z ustavno pritožbo izpodbijala pravnomočno sodbo, s katero je bila spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe, ker je zlonamerno onemogočala, da bi se uresničila izvršljiva odločba glede stikov med mladoletno hčerko in njenim očetom.

Zatrjevala je, da stikov ni onemogočala zlonamerno, temveč naj bi jo skrbelo za korist hčerke, ki naj bi stike z očetom zavračala. Sodiščem je med drugim očitala, da so zlonamernost kot znak kaznivega dejanja razlagala v neskladju z načelom zakonitosti iz prvega odstavka 28. člena Ustave.

Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, dedovanje, odstop dednega deleža

Četudi odstop dednega deleža pomeni neodplačno razpolaganje v škodo upnika, izpodbijanje takšnega dejanja ni možno, če je predmet dedovanja zaščitena kmetija.

Odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove

Ker je po dednem dogovoru le en dedič pridobil zapustnikovo premoženje, ostali pa so prevzeli dolgove, zoper slednje ni mogoče nadaljevati izvršilnega postopka.

Izvršilni postopek je bil zaradi dolžnikove smrti na podlagi 1. točke 1. odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) prekinjen. V zapuščinskem postopku po pokojnem dolžniku so trije dediči odstopili svoje dedne deleže na premoženju četrtemu dediču, posledično pa so prevzeli le dolžnikove dolgove.

Pages