Pravica do poštenega sojenja in neenotna sodna praksa nacionalnih sodišč

V nedavni zadevi Mirković in drugi proti Srbiji je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) obravnavalo vprašanje, ali je bila 18 pritožnikom kršena pravica do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) s tem, ko so nacionalna sodišča v določenem časovnem obdobju njihove odškodninske zahtevke zavračala, medtem ko so odškodninskim zahtevkom nekaterih drugih posameznikov ugodila navkljub bistveno enakim dejanskim in pravnim podlagam.

O zadevi

Prenosi podatkov v luči Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (2. del)

GDPR prinaša določene novosti tako za tiste, ki podatke posredujejo, kot za tiste, ki podatke sprejemajo. Drakonske kazni, ki jih v primeru nepravilnosti pri obdelavi podatkov predpisuje GDPR, terjajo od zavezancev posebno skrbnost pri uskladitvi poslovanja s predmetno zakonodajo. V drugem delu prispevka bodo predstavljeni nekateri praktični vidiki pogodbene obdelave osebnih podatkov predvsem z vidika sprememb, ki jih GDPR prinaša v primerjavi z obstoječo zakonodajo.
Pogodbena obdelava

Prenosi podatkov v luči Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (1. del)

25. maj 2018 se nezadržno bliža. S tem datumom se začne v vseh državah članicah Evropske unije (EU) neposredno uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (General Data Protection Regulation, v nadaljevanju GDPR). GDPR bo nadomestila obstoječa nacionalna pravila o varstvu osebnih podatkov, med drugim tudi slovenski Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1).

KATERA PODJETJA BODO MORALA MAJA 2018 IMETI POOBLAŠČENO OSEBO ZA VARSTVO OSEBNIH PODATKOV?

Splošna uredba o varstvu podatkov, ki se začne uporabljati 25. maja 2018, prinaša obveznost imenovanja pooblaščene osebe za varstvo podatkov (interni informacijski pooblaščenec; DPO – data protection officer). Ta dolžnost je določena tako za upravljavce kot tudi za (pogodbene) obdelovalce osebnih podatkov.

V pogodbi o zaposlitvi se je za primer kršitve konkurenčne klavzule mogoče dogovoriti tudi za pogodbeno kazen, takšna pogodbena določba sama po sebi ni nična.

V povezavi s konkurenčno klavzulo ima tudi dogovor o pogodbeni kazni pravno usodo
obveznosti, na katere zavarovanje se nanaša (249. člen OZ), torej ima akcesorno naravo.
V primeru ničnosti konkurenčne klavzule tudi dogovor o pogodbeni kazni nima nobenih
pravnih učinkov. Funkciji pogodbene kazni sta predvsem utrditev pogodbene obveznosti
(kot zagrožena civilna sankcija bivšega delavca spodbuja k temu, da ne krši obveznosti)
in olajšanje položaja pogodbi zveste stranke v primeru kršitve obveznosti nasprotne
stranke.

Pages