Lažje uresničevanje pravic v primerih množičnih oškodovanj

Nov Zakon o kolektivnih tožbah (ZKolT), ki bo začel veljati 21. oktobra in se začel uporabljati pol leta zatem, bo posameznikom, ki jih je oškodovalo isto podjetje ali organizacija, omogočil, da zoper to vložijo skupinsko tožbo. Kolektivna tožba lajša dostop do sodnega varstva zlasti v zadevah, v katerih je posamezna škoda tako majhna, da se potencialnim tožnikom ne bi zdelo vredno uveljavljati posamičnega zahtevka.
Zakon v 2. členu opredeljuje področje uporabe:

- nanaša se tako na varstvo potrošnikov v zvezi s zahtevki po zakonu, ki ureja varstvo potrošnikov,

Sodišče EU o prenosu podjetja in delavcev

Evropsko sodišče je ugotavljalo, ali se lahko izbor novega izvajalca v okviru javnega naročila šteje za "prenos podjetja" in posledično predstavlja obveznost prenosa delavcev iz starega na novega pogodbenika.

Hujša kršitev delovne obveznosti

Delavec se je dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. Sem šteje tudi preživljanje večine delovnega časa namesto na delovnem mestu v gostinskih lokalih.

Ali lahko fizična oseba v postopkih javnega naročanja nastopa kot ponudnik - stališče Državne revizijske komisije

Senat Državne revizijske komisije je v odločitvi v zadevi št. 018-190/2017 Mestna občina Koper zavzel stališče, da je fizična oseba, ki nima registrirane dejavnosti in ni vpisana v poslovni register, gospodarski subjekt, kar pomeni, da lahko nastopa tudi v vlogi ponudnika. To ima za področje javnega naročanja lahko negativne posledice.

Gre sicer za osamljeno odločitev enega izmed senatov Državne revizijske komisije, in ne za njeno ustaljeno prakso ali načelno pravno mnenje. V drugem - zelo podobnem - primeru je Državna revizijska komisija sprejela drugačno stališče.

Odgovornost pooblaščenca uprave

Sodišče prve stopnje oba obtoženca spoznalo za kriva storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem v zvezi s prvim odstavkom 240. člena in v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) in vsakemu od obtožencev izreklo zaporno kazen, obtoženemu A. A. pa še stransko denarno kazen. Zoper sodbo sta se pritožila zagovornika obeh obtožencev, okrožni državni tožilec s Specializiranega državnega tožilstva RS pa je predlagal, naj obe pritožbi sodišče druge stopnje kot neutemeljeni zavrne.

Pages