Konec zniževanja cen storitev na račun delavcev (novela ZJN-3A)

Državni zbor je, 20. februarja 2018, potrdil novelo Zakona o javnem naročanju, ki prinaša večji nadzor nad javnimi naročili, v primeru, da izvajalec krši določbe delovne, okoljske ali socialne zakonodaje, s ciljem, da se omeji zniževanje cen storitev na račun delavcev in spodbudi socialno odgovorno javno naročanje. Temeljni namen sprememb je uvedba razveznega pogoja, tj. prenehanje veljavnosti pogodbe o javnem naročilu.
Socialno odgovorno javno naročanje

Odškodninska odgovornost organov Slovenije za kršitve prava EU

Propad ameriške banke Lehman Brothers je vodil v globalno finančno krizo, ki je vplivala tudi na reševanje bank v Sloveniji. Za zagotavljanje stabilnosti notranjega trga so bili pomembni tako ukrepi, sprejeti na ravni EU, kot tudi ukrepi, sprejeti na nacionalni ravni. Na ravni EU je bil sprejet ukrep za reševanje bank bail-in s Sporočilom Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1.

Sodišče EU: Zavrnitev goljufivih potrdil s področja socialne varnosti

Belgijska socialna inšpekcija je opravila pregled zaposlenosti delavcev belgijske družbe Absa, ki je dejavna v gradbenem sektorju v Belgiji. Ugotovili so, da družba Absa od leta 2008 dejansko ni imela zaposlenih in je vsa svoja gradbišča na podlagi podizvajalskih pogodb oddala bolgarskim podjetjem, ki delavce napotujejo v Belgijo.

Elementi kaznovalne odškodnine v slovenskem pravu

Kaznovalna odškodnina je eden najbolj kontroverznih institutov civilnega prava, ki vzbuja veliko pozornost pravne stroke tako v evropskem kot tudi v anglosaksonskem pravnem okolju. Gre za denarno odškodnino, ki jo oškodovanec dobi poleg zneska, s katerim se sicer zasledujeta cilja izravnave (restitucije) in zadoščenja (satisfakcije) kot glavna cilja odškodninskega prava. Prispevek analizira slovenski pravni red in v njem išče institute, v katerih lahko zasledimo preventivni in kaznovalni namen odškodnine.

Izvršitev sklepa o civilni delitvi solastne nepremičnine

Sodna postopka prostovoljne in prisilne izvršitve sklepa o civilni delitvi sta glede na trenutno veljavno zakonodajo pomanjkljivo in nekonsistentno urejena, pravni položaji udeležencev v teh dveh postopkih pa neustrezno zakonsko zavarovani. Sodna praksa na tem področju je sporna in neenotna. Vse navedeno prispeva k neuspešnosti in neučinkovitosti postopkov.

Pages