Oporoka, oporočna sposobnost, veljavnost in preklic oporoke

Prednosti in pomen oporočnega dedovanja: koristi oporočnega dedovanja za dediče

Svoboda razpolaganja s premoženjem za primer smrti, ti. svoboda testiranja, sicer ni neomejena, a ima vsakdo pravico in možnost, da vsaj za del svojega premoženja (razpoložljivi del) določi, kaj se naj z njim po njegovi smrti zgodi: kdo naj bodo oporočni dediči, kakšni dedni deleži, kdo naj ne deduje (razdedinjenje), določi volila, bremena ipd.

Te svobode in možnosti se večinoma zavedamo vsi, a je marsikdo ne izkoristi v napačnem prepričanju, da je to nepotrebno. Zakonodajalec je sicer za tak primer predvidel ti. zakonsko ali zakonito dedovanje, po zakonskih dednih redih, z zakonsko določenimi dednimi deleži in upravičenji, a se ta režim dedovanja včasih zdi nelogičen, neživljenjski in že zdavnaj preživel. 

Za marsikaterega dediča je, najkasneje v zapuščinskem postopku, dedovanje na podlagi zakona veliko presenečenje in končno tudi razočaranje. 

Zakonec ali zunajzakonski partner ni avtomatično edini dedič

Če pokojnik ni sestavil oporoke ni samoumevno, da bo preživeli zakonec dedoval celotno premoženje. Običajno se bo moral sprijazniti s tem, da bo zapuščino delil z drugimi, bližnjim ali daljnimi sorodniki pokojnika.

Enako velja za zakonske pare brez otrok. V tem primeru običajno hkrati dedujejo tudi starši pokojnega zakonca. Če so ti že umrli, dedujejo poleg zakonca tudi pokojnikovi brati in sestre. 

Pri zakonitem dedovanju postane zakonec edini dedič le, če ni drugih dedičev I. ali II. dednega reda (potomcev, staršev in njihovih potomcev oz. bratov in sester pokojnika).

Če zakonec ni edini dedič, ima lahko to zanj še eno negativno posledico. Z ostalimi zakonitimi dediči se s trenutkom smrti pokojnika znajde v ti. skupnosti dedičev oz. dediščinski skupnosti, kar pomeni, da lahko z dediščino upravlja in razpolaga le skupaj z ostalimi dediči (npr. vzdržuje, registrira osebno vozilo). 

Dediči si sicer lahko dediščino sporazumno razdelijo (po stvareh ali deležih), a morajo pri tem izhajati iz velikosti predpisanih oz. zakonitih dednih deležev. Spori so posebej pogosti takrat, ko je v zapuščini nepremičnina (stanovanje, hiša), ki je ni mogoče fizično deliti. 

Težavo – in spor lahko zaplete še neurejeno ali nepravilno zemljiškoknjižno stanje (npr. stanovanje je v zemljiški knjigi vpisano v celoti na pokojnika, čeprav bi kot skupno premoženje moralo biti vknjiženo na oba partnerja in del tega sploh ne spada v zapuščino). 

Zapisano velja tudi zunajzakonskega partnerja, ker sta po zakonu partnerja v zunajzakonski skupnosti izenačena z zakoncema.

Svoboda testiranja, nujni dediči in nujni deleži

Svoboda testiranja oz. oporočnega razpolaganja s premoženjem je omejena predvsem z pravicami nujnih dedičev do nujnega deleža. 

Z oporoko lahko sicer zapustnik veljavno razpolaga le s tistim delom njegovega premoženja, ki je po zakonu razpoložljiv, a lahko ob tem z oporoko dediščino tudi glede razpoložljivega dela razdeli in določi, kateri del dediščine (predmete, deleže) naj prejmejo posamezni dediči. S tem dedičem prihrani delitev dediščine in s tem povezane nejasnosti in morebitne spore v zapuščinskem postopku. 

Nezanemarljiv pa tudi ni stroškovni del oz. finančna obremenitev v primeru dediščinskega spora. V primerjavi s stroški dolgotrajnega sodnega spora ali dediščinske pravde, so namreč stroški sestave oporoke zanemarljivi. 

Kaj je oporoka in kaj lahko oporočitelj z njo določi?

Oporoka ali testament je izjava poslednje volje oporočitelja, najpogosteje o določitvi dedičev in razdelitvi premoženja mednje. 

Oporoka lahko vsebuje tudi druga določila, npr. glede bremen, volil, razdedinjenja dediča, vračunanja daril dedičem v dedni delež ipd. 

Z oporoko pa lahko oporočitelj določi tudi, da:

  • da zapuščino deduje pravna oseba, bolnišnica, dobrodelna organizacija, zavetišče, ipd.
  • da se naj zapuščina porabi za določen namen (npr. za oskrbo živali v določenem zavetišču; živali sicer ni mogoče določiti za dediče, ker nimajo pravne subjektivitete).
  • imenuje izvršitelja oporoke, ki bo po smrti oporočitelja poskrbel za izvršitev poslednje volje. 

 

Oporoka se lahko nanaša na celotno zapustnikovo premoženje (pri tem mora oporočitelj upoštevati pravila Zakona o dedovanju o razpoložljivem delu zapuščine), lahko pa tudi samo na del ali na posamezno stvar, premoženjsko pravico. Del premoženja na katerega se oporoka ne nanaša, se bo dedoval po pravilih zakonitega dedovanja.

Če v oporoki ni določila o premoženju, na katerega se nanaša, je potrebno šteti, da se nanaša na vso premoženje, ki je bilo v trenutku zapustnikove smrti njegova last. 

To z drugimi besedami pomeni, da oporoka (v kateri omejitve glede premoženja, ki naj bi ga dedič ali več dedičev dedovali, ni) velja tudi za premoženje, s katerim oporočitelj v času njene sestave ni razpolagal, ker ga je pridobil kasneje ali pa zanj (v trenutku sestave oporoke) ni vedel.

Oporočna sposobnost, kdo lahko sestavi oporoko, veljavnost oporoke?

Oporočna sposobna je oseba, ki je dopolnila 15. let in je poslovno sposobna oz. »razsodna«. 

Poslovno nesposobna ali omejeno poslovno sposobna je lahko oseba npr. zaradi bolezni, ki vpliva na poslovno sposobnost (npr. demenca), pri čemer je tako nesposobnost potrebno šele ugotoviti in dokazati. Domneva ne zadošča.

Absolutno in relativno neveljavna oporoka

To pomeni, da oporoka te osebe ni apriori neveljavna, veljavna je tako dolgo, dokler se ne dokaže nasprotno oz. se njena veljavnost, v primeru spora o veljavnosti oporoke, v pravdi ne izpodbije!

Absolutno neveljavna bi lahko bila le oporoka pri kateri je, poenostavljeno povedano, jasno, da ne more biti veljavna, npr. ker jo je sestavila oseba mlajša od 15. let, kar so njen predmet stvari, ki niso v pravnem prometu itd.

Ali lahko oporočitelj z premoženjem, ki ga je z oporoko namenil dedičem, v času življenja še razpolaga?

Oporoka oporočitelja k ničemer ne zavezuje in lahko s tem premoženjem prosto razpolaga, npr. ga proda, podari, porabi itd.

Prav tako lahko oporočitelj oporoko vsak čas prekliče, npr. z izrecno izjavo, ali tako da jo uniči, ali napravi novo s katero popolnoma spremeni vsebino prejšnje. 

Ali je za oporoko predpisana oblika, neveljavnost oporoke?

Oporoka je veljavna le, če je sestavljena v predpisani obliki. Ustna oporoka ni veljavna oz. le izjemoma, npr. poslednja volja izražena v izrednih razmerah, ob navzočnosti dveh prič ipd. 

Če ni sestavljena v predpisani obliki, je oporoka absolutno neveljavna oz. nična. 

Oporoka je lahko veljavno sestavljena le v eni izmed predpisanih oblik kot:

  • lastnoročna oporoka: ki jo mora oporočitelj napisati za lastno roko sam in na koncu podpisati. 
  • pisna oporoka pred pričami: pri kateri mora oporočitelj listino podpisati ob navzočnosti dveh oporočnih priča
  • sodna oporoka: pri kateri oporočitelj na sodišču na zapisnik izjavi poslednjo voljo,
  • notarska oporoka, sestavljena v obliki notarskega zapisa,
  • druge (sestavljen v tujini, mednarodne, na ladji ipd.).

 

Za podrobnejše informacije o neveljavnosti in možnostih preklica oporoke, preberite prispevke, ter vprašanja in odgovore v nadaljevanju.

Za rezervacijo termina v zvezi z oporoko, dedovanjem in zastopanjem v zapuščinskem postopku pokličite odvetnika Jurija Kutnjaka v času delovnih ur na tel. številko 00 386/2/25-23-780 ali pišite na e-mail na info@odvetnik-kutnjak.si

Pravni dokumenti 

e-obrazci
pooblastilo za zastopanje
oporoka, preklic oporoke, dedna izjava, odpoved dediščini, predlog za izdajo evropskega potrdila o dedovanju

Zakonodaja:

 

Sodna praksa:

Back to top