Svobodna ureditev premoženjskopravnega režima med zakoncema 

Možnosti, kako zakonca oz. zunajzakonska partnerja urejata vprašanje skupnega premoženja (premoženja nastalega z delom v času trajanja zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti) ureja Družinski zakonik – DZ.

Zakonca lahko sama opredelita, kako se bo delilo premoženje, ki ga ustvarita in pridobita  v času trajanja zveze. To lahko storita pred sklenitvijo zveze, ali pa v času, ko zakonska zveza že obstaja.

Pogodbeni in zakonski premoženjskopravni režim

Zakonca lahko s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij določita vsebino premoženjskega režima (pogodbeni premoženjsko pravni režim).

Zakonski premoženjski režim velja v primeru, če zakonca pogodbe ne skleneta, če je pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij neveljavna oz. če je pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij v svojih določbah nejasna, tako da ni mogoče ugotoviti vsebine premoženjskega režima, o katerem sta se zakonca želela dogovoriti oz. pravila, po katerem sta želela obravnavati medsebojna premoženjska razmerja.

Pogodbeni premoženjskopravni režim - pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij

S pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij se zakonca dogovorita o vsebini njunega premoženjskega režima, ki se razlikuje od zakonskega. V njej lahko sporazumno uredita tudi druga premoženjska razmerja za čas trajanja zakonske zveze, kakor tudi za po njenem prenehanju oz. za primer prenehanja zveze.

Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij lahko vsebuje tudi določila o:

• medsebojnem preživljanju v času trajanja zveze,
• sporazum o preživninski obveznosti v primeru ločitve oz. razveze,
• dogovor o načinu delitve skupnega premoženja, o povračilu vlaganj zakonca v nepremičnino drugega, v gospodarsko družbo drugega zakonca, podjetje samostojnega podjetnika posameznika ipd. Tudi pri teh vprašanjih vam lahko pravno svetuje odvetnik za družinsko pravo. 

 

Kdaj začne veljati pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij?

Če se zakonca ne dogovorita drugače, začne pogodba veljati, ko je sklenjena. 

Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij sklenjena med bodočimi zakonci (predporočna pogodba) začne praviloma učinkovati z dnem sklenitve zakonske zveze ali z dnem po sklenitvi, ki ga v pogodbi določita bodoča zakonca.

Oblika pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij

Zakonca ali bodoča zakonca morata pred sklenitvijo pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij drug drugega seznaniti s svojim premoženjskim stanjem. Če te tega ne storita, je pogodba neveljavna, praviloma izpodbojna. 

Pogodba mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa in jo je potrebno vpisati v register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Pogodbo hrani notar, pravico do vpogleda pa imajo poleg zakoncev tudi osebe, ki za to izkažejo pravni interes (npr. upniki).

Napram tretjim osebam velja domneva, da se za premoženjskopravna razmerja med zakoncema uporablja zakonski premoženjski režim, če pogodba ni vpisana v registru pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.

Pravila o premoženjskopravnem režimu, ki veljajo za zakonca, veljajo tudi za zunajzakonska partnerja.

Zakonski premoženjskopravni režim

Zakonik določa, katero premoženje zakoncev (zunajzakonskih partnerjev) spada v skupno premoženje in katero predstavlja posebno premoženje zakoncev, v kolikor sama tega vprašanja oz. premoženjskopravnega režima s pogodbo ne uredita drugače.

Skupno premoženje in deleža zakoncev na skupnem premoženju

Skupno premoženje zakoncev predstavljajo vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti.

V skupno premoženje zakoncev spada tudi premoženje, ki sta ga zakonca pridobila ali je bilo pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oz. iz premoženja, ki iz njega izhaja.

Skupno premoženje zakoncev pripada zakoncema skupaj in deleži zakoncev na skupnem premoženju niso določeni (skupna lastnina). O višini deležev na skupnem premoženju se zakonca lahko dogovorita. Če se o tem ne moreta dogovoriti, na predlog enega od njiju o tem odloči sodišče.

Zakonca upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno, kar pomeni, da posamezni zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti pa ga ne more odsvojiti ali obremeniti.

Izjema velja pri razpolaganju s premičnino manjše vrednosti in opravljanje pravnih poslov rednega upravljanja skupnega premoženja, saj se pri teh šteje, da ima vsak zakonec soglasje drugega zakonca. Pri tem premoženju torej ni potrebno skupno razpolaganje, temveč lahko z njim razpolagata oba. 

Pri upravljanju skupnega premoženja se zakonca lahko dogovorita, da bo s skupnim premoženjem upravljal ali razpolagal le eden od njiju, a mora pri upoštevati koristi drugega zakonca. 

Delitev skupnega premoženja zakoncev ali zunajzakonskih partnerjev

Ena izmed pravnih posledic ločitve oz. prenehanja zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti, je razdelitev skupnega premoženja. Sicer lahko zakonca že v času trajanja zakonske zveze skupno premoženje razdelita sporazumno z pogodbo ali pa ga razdeli sodišče na predlog enega zakonca. 

Najprej je potrebno ugotoviti, katero premoženje sploh spada oz. predstavlja skupno premoženje zakoncev? Torej katere stvari (premičnine, nepremičnine, vozila ipd.), terjatve pravice na eni strani in na drugi strani tudi morebitni skupni dolgovi (npr. skupne kreditne obveznosti za nakup nepremičnine, vozila ipd.).

Pri ugotavljanju višine deležev zakoncev ali zunajzakonskih partnerjev velja zakonska izpodbojna domneva, da sta njuna deleža enaka oz. da je vsak od njiju k nastanku skupnega premoženja prispeval v istem deležu. O drugačni višini deležev se zakonca lahko dogovorita (npr. na podlagi bistveno višjih prihodkov enega zakonca, bistveno višjega prispevka k ohranitvi skupnega premoženja), v primeru spora, pa o tem vprašanju odloči sodišče, pri čemer se neznatna razlika v prispevkih posameznega zakonca k skupnemu premoženju, ne upošteva.

Spor v višini prispevka zakoncev k skupnemu premoženju 

V sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, upošteva sodišče vse okoliščine primera, zlasti dohodke vsakega od zakoncev, pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje gospodinjskih del, skrb za dom in družino, za ohranitev premoženja ter vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravljanju, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.

O načinu delitve skupnega premoženja (npr. stvari si fizično razdelita ali jih prodata in razdelita kupno ali le da postaneta solastnika) se zakonca lahko dogovorita, ko so dogovorjeni oz. določeni njuni deleži na skupnem premoženju. Če se zakonca o načinu delitve ne moreta dogovoriti lahko na predlog vsakega od njiju o načinu delitve odloči sodišče v nepravdnem postopku. Če med zakoncema v tem postopku pride do spora glede višini njunih deležev, sodišče nepravdni postopke prekine in ju napoti na pravdni postopek zaradi ugotavljanja in dokazovanja višine deležev. 

Posebno premoženje zakoncev in zunajzakonskih partnerjev 

Posebno premoženje zakoncev predstavlja tisto premoženje, ki sta ga pridobila pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno (kot darilo ali dediščino) med časom trajanja zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti. Stvari manjše vrednosti, ki služijo za izključno za osebno rabo ne spadajo v skupno premoženje.

Na stvareh in pravicah v posebnem premoženju ima zakonec lastninsko pravico sam in torej ne spadajo v skupno premoženje zakoncev.

Povračilo vlaganj v nepremičnino in podjetje

Kadar zakonec ali zunajzakosnki partner vlaga delo ali sredstva v nepremičnino, ki predstavlja posebno premoženje drugega zakonca ali partnerja (povečanje vrednosti tuje nepremičnine) ima pravico zahtevati povračilo vrednosti vložka oz. vlaganj po pravilih stvarnega in izvršilnega prava. 

Če se zakonca o tem ne moreta dogovoriti, lahko zakonec zahteva, da o obstoju in višini njegove terjatve, odloči sodišče. 

Če zakonec vlaga svoj prispevek v gospodarsko družbo ali v drugo pravno osebo ali v podjetje samostojnega podjetnika, ki predstavlja posebno premoženje drugega zakonca, zakonca s pogodbo določita obliko udeležbe zakonca, ki vlaga svoj prispevek. Če takega dogovora ni, se šteje, da gre za udeležbo po pravilih obligacijskega prava o družbeni pogodbi.

Podjetniško premoženje zakoncev

Če zakonca skupaj opravljata pridobitno dejavnost ali sta pri njej udeležena in sta sklenila družbeno pogodbo, pogodbo o delu ali drugo tovrstno pogodbo, ki ureja konkretno razmerje, se za obravnavanje njunih premoženjskih vprašanj iz te dejavnosti ne uporabljajo pravila njunega premoženjskega režima po Družinskem zakoniku.

Če zakonca nista sklenila pogodbe iz prejšnjega odstavka in imata sklenjeno pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, vendar se v njej nista izrecno dogovorila o vprašanjih, ki izvirajo iz skupne pridobitne dejavnosti ali udeležbe pri njej, se pravila njunega pogodbenega premoženjskega režima uporabijo tudi pri odločanju o teh vprašanjih.

Če nista sklenila nobene od omenjenih pogodb ali pa sta jo sklenila, vendar z razlago njenih določb ni mogoče rešiti vprašanj iz njune skupne pridobitne dejavnosti ali udeležbe pri njej, se uporabljajo pravila zakonskega premoženjskega režima.

Skupne obveznosti zakoncev

Skupne obveznosti zakoncev so tiste, ki po splošnih predpisih obremenjujejo oba zakonca, obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, in obveznosti, ki jih prevzame zakonec za tekoče potrebe življenjske skupnosti z drugim zakoncem ali družine. Za te obveznosti odgovarjata zakonca nerazdelno s skupnim in tudi s posebnim premoženjem vsakega od njiju.

Zakonec lahko od drugega zakonca terja povračilo za to, kar je ob poravnavi obveznosti, ki bremeni oba, plačal več, kakor znaša njegov del obveznosti.

Določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju

Upnik lahko na podlagi pravnomočne sodbe zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju in nato zahteva izvršbo na ta delež.

Če je v izvršilnem postopku dovoljena prodaja deleža, ki ga ima zakonec na skupnem premoženju, ima drugi zakonec prednostno pravico kupiti ta delež po ceni, ki se določi po določbah zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje.

V postopku osebnega stečaja nad zakoncem sodišče, ki vodi ta postopek, s sklepom o preizkusu izločitvenih pravic na predlog upravitelja določi, da je delež stečajnega dolžnika na skupnem premoženju enak polovici, razen če je drug zakonec vložil prijavo izločitvene pravice iz petega odstavka tega člena.

Če je po presoji upravitelja delež stečajnega dolžnika na skupnem premoženju večji od polovice, mora upravitelj kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika zahtevati določitev deleža stečajnega dolžnika.

Drug zakonec lahko v postopku osebnega stečaja nad zakoncem vloži prijavo izločitvene pravice, s katero uveljavlja, da je njegov delež na skupnem premoženju večji. Če drugi zakonec take prijave ne vloži, se šteje, da je v postopku osebnega stečaja prijavil izločitveno pravico na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici.

Posebne obveznosti zakonca

Posebne obveznosti zakonca so tiste, ki jih je imel pred sklenitvijo zakonske zveze, in tiste, ki jih prevzame po sklenitvi zakonske zveze, a ne predstavljajo skupne obveznosti zakoncev Družinskem zakoniku.

Za posebne obveznosti odgovarja zakonec s svojim posebnim premoženjem in svojim deležem na skupnem premoženju.

 

Za rezervacijo termina v zvezi družinskopravnimi vprašanji in premoženjskimi razmerji pokličite odvetnika Jurija Kutnjaka v času delovnih ur na tel. številko 00 386/2/25-23-780 ali pišite na e-mail na info@odvetnik-kutnjak.si

Predlog za razvezo zakonske zveze, sporazum zakoncev o razvezi zakonske zveze

Zakonodaja:

• Družinski zakonik - DZ,
• Pravilnik o izvajanju predhodnega svetovanja
• Zakon o preprečevanju nasilja v družinah - ZPND
• Zakon o nepravdnem postopku - ZNP-1,
• Kazenski zakonik – KZ-1,
• Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke - ZZOKPOHO
• Zakon o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS),
• Zakon o brezplačni pravni pomoči - ZBPP
• Zakon o ratifikaciji konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (MKCVMUO) 
• Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 (2003/2201)

 

Sodna praksa:

• Vrhovno sodišče RS, https://www.sodnapraksa.si/