+386 2 25 23 780
+386 41 262 575 (nujni primeri)
Cankarjeva ul. 16, Maribor, SI
info@odvetnik-kutnjak.si
  1. Domov
  2. Pravna področja
  3. Dedno pravo
  4. Dedna nevrednost in razdedinjenje

Dedna nevrednost in razdedinjenje

Kdaj je oseba dedno nevredna, razlika z razdedinjenjem?

Oseba, ki je po zakonu dedno nevredna in oseba, ki je z oporoko razdedinjena, ne deduje, ker se šteje, da je umrla pred zapustnikom.

Dedna nevrednost

Zakon o dedovanju določa, da je nevreden da deduje, tako na podlagi zakona, kot oporoke, in da karkoli dobi na podlagi oporoke:

  • kdor je z naklepom vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku;
  • kdor je s silo ali grožnjo prisilil zapustnika ali ga z zvijačo pripravil do tega, da je napravil ali preklical oporoko ali kakšno določilo v oporoki, ali mu preprečil to storiti;
  • kdor je uničil ali skril zapustnikovo oporoko z namenom, da bi preprečil izpolnitev zapustnikove poslednje volje, kakor tudi, kdor je ponaredil zapustnikovo oporoko;
  • kdor se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika, ki ga je bil po zakonu dolžan preživljati, kakor tudi, kdor ni hotel dati zapustniku potrebne pomoči;

 

Nevrednost ni ovira za potomce nevrednega; ti dedujejo, kakor da bi bil nevreden umrl pred zapustnikom.

Na nevrednost mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.

Nevrednost preneha, če zapustnik nevrednemu dediču odpusti.

Vzroki za razdedinjenje

Po Zakonu o dedovanju lahko oporočitelj razdedini nujnega dediča:

  • če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom;
  • če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše;
  • če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.

Kakšna je razlika z razdedinjenjem?

Razdedinjenje in dedna nevrednost predstavljata izjemo od dedovanja. Dedno nevredni in razdedinjeni dedič ne dedujeta. Šteje se (fingira), da sta umrla pred zapustnikom. 

Pri obeh je možno, da razlogi odpadejo in oseba deduje, če zapustnik dedno nevrednemu ali razdedinjenemu dediču »odpusti«.

Razlike med njima so naslednje:

  • na vzroke dedne nevrednosti po zakonu pazi sodišče po uradni dolžnosti (torej sklicevanje nanjo ni potrebno); razdedinjenje dediča lahko sodišče ugotovi le, če je to izrecno in jasno določeno v oporoki.

Če nastane spor o obstoju razlogov za razdedinjenje (in veljavnosti klavzule o razdedinjenju), mora razloge dokazati tisti, ki se na razdedinjenje sklicuje in ne razdedinjeni! 

  • vzroki za dedno nevrednost so po zakonu določeni ožje od razlogov, zaradi katerih lahko oporočitelj dediča razdedini. 
  • razdedinjenje je lahko popolno ali delno, nevrednost je le popolna.

 

Za rezervacijo termina v zvezi z dedovanjem in zastopanjem v zapuščinskem postopku pokličite odvetnika Jurija Kutnjaka v času delovnih ur na tel. številko 00 386/2/25-23-780 ali pišite na e-mail na info@odvetnik-kutnjak.si

Pravni dokumenti 

e-obrazci
pooblastilo za zastopanje
oporoka, preklic oporoke, dedna izjava, odpoved dediščini, predlog za izdajo evropskega potrdila o dedovanju

Zakonodaja:

 

Sodna praksa:

Varovanje osebnih podatkov Piškotki Pravno obvestilo

Vse pravice pridržane © 2025 Odvetnik Kutnjak.

web-dev-logoIzdelava spletne strani: Carpediem d.o.o.
Back to top