Ločitev - Odgovori na pogosta vprašanja

Kako začnem postopek ločitve?

Postopek ločitve se začne z vložitvijo predloga za razvezo zakonske zveze ali sporazuma o razvezi zakonske zveze na sodišče. Če nimate otrok pa se lahko razvežete tudi pred notarjem. V vsakem primeru boste pred ločitvijo potrebovalo določeno dokumentacijo (npr. izpiske iz matične knjige, iz rojstne knjige za otroke, potrdila o prihodkih, premoženju ipd.). Vse kar boste potrebovali in kaj lahko pričakujete, vam bo povedal odvetnik na sestanku. 

Kaj pomeni sporazuma ločitev?

Sporazumna razveza ali ločitev pomeni, da se zakonca strinjata z razvezo zakonske zveze. Da bi jo sodišče lahko razvezalo na podlagi tega sporazuma se morata zakonca dogovori oz. sporazumeti tudi o dodelitvi otrok, določitvi preživnine in stikov, ter delitvi skupnega premoženja. 

Če se o vsem ne (moreta) dogovoriti, ostane le razveza na podlagi predloga. 

Kako dolgo traja postopek ločitve na sodišču? 

Odvisno od tega, ali imate skupne otroke pri katerih je potrebno odločiti o njihovi varstvu in vzgoji, preživnini in stikih, pred tem pridobiti mnenje pristojnega centra za socialno delo, opraviti poizvedbe o prihodkih, premoženjskem stanju itd. V primeru, da otrok nimate lahko sodišče ali notar razvezo opravi sorazmerno hitro v roku enega do nekaj mesecev. Če so sporna vprašanja glede dodelitve otrok, preživninske obveznosti, stikov, lahko postopek na prvi stopnji traja do enega leta, v izjemnih primerih tudi dlje. 

Kako dolgo traja postopek uveljavljanja preživnine pred sodiščem?

Čas postopka je odvisen od številnih dejavnikov, vključno z zapletenostjo primera in odzivnostjo druge strani. Sodišče bo prizadevalo, da postopke zaradi varstva koristi otroka izpelje čim hitreje, a vedno to ni mogoče. Praviloma takšen postopke traja od šestih mesecev do leta dni na prvi stopnji.

Ali lahko mediacija pomaga pri reševanju mojega primera?

Da, mediacija je lahko učinkovito orodje za reševanje sporov glede varstva in vzgoje otrok, stikov in preživnine. Mediator vam lahko pomaga najti rešitev, ki je v najboljšem interesu vašega otroka in ki je sprejemljiva za obe strani.

Od česa je odvisna višina preživnine za otroka?

Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja.

Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.

Ali lahko predlog izvršbo za izterjavo preživnine vložim sam?

Predlog lahko vložite sami, lahko pa tega vložite s pomočjo odvetnika po pooblastilu, kar je glede na to, da gre za sodni postopek tudi priporočljiv. Odvetnik vam bo pomagal tudi pri pripravi dokumentacije, ki jo potrebujete za vložitev predloga za izvršbo.

Ali mi lahko uveljavim tudi preživnino za nazaj?

Da, a te ne kot preživnino, ker to sodišče po slovenskem pravi prisodi le za naprej. Imate pa pravico zahtevati »preživnino« za nazaj v obliki povračila potroškov, ki ste jih imeli s preživljanjem otroka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pri pripravi zahtevka je priporočljiva pravna pomoč odvetnika. 

Kaj, če ne vem, kje se nahaja drugi starš?

Obstajajo postopki za iskanje staršev, ki se izogibajo svojim obveznostim. Prva možnost bi bila iskanje preko npr. prijavljenega prebivališča, delodajalca, končno tudi s pomočjo detektiva. 

Kako se določi znesek preživnine?

Znesek preživnine se običajno določi na podlagi prihodkov obeh staršev, potreb otroka in drugih dejavnikov, kot so stroški varstva, zdravstvenega zavarovanja, izobraževanja in posebnih potreb otroka. Pri izračunu vam lahko pomaga odvetnik po predložitvi potrebne dokumentacije. 

Ali mi lahko pomagate, če se moje finančne razmere spremenijo in ne morem več plačevati določene preživnine?

Da, če se vaše finančne razmere bistveno spremenijo, vam lahko odvetnik pomaga pri vložitvi zahtevka za spremembo zneska preživnine. Prav tako vam lahko pomagam, če prejmete takšen zahtevek od drugega starša.

Kaj lahko storim, če drugi starš ne plačuje dogovorjene preživnine?

Če drugi starš ne plačuje dogovorjene preživnine, vam lahko odvetnik pomagam pri vložitvi zahtevka za izvršbo. To pomeni, da bo sodišče poskušalo izterjati neplačano preživnino od drugega starša. Ker predstavlja neplačevanje preživnine tudi kaznivo dejanje po določilih Kazenskega zakonika je v tem primeru podana tudi možnost za vložitev kazenske ovadbe v primeru suma obstoja tega kaznivega dejanja.

Kaj lahko storim, če ob ločitvi partner nad mano in otrokom izvaja fizično in psihično nasilje?

Posamezne pravice določa Zakon o preprečevanju nasilja v družini. Vsakršno nasilje je prepovedno. Sodišče lahko povzročitelju nasilja, ki je žrtev telesno poškodoval, ali ji je prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, zlasti prepove vstopiti v stanovanje, v katerem živi žrtev, zadrževati se v določeni bližini stanovanja, v katerem živi žrtev, prepove zadrževati in približevati se krajem, kjer se žrtev običajno nahaja (na primer delovno mesto, šola, vrtec…), prepove navezovati stike z žrtvijo na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi prek tretjih oseb, prepove vzpostaviti vsakršno srečanje z žrtvijo, prepove objavljanje osebnih podatkov žrtve, dokumentov iz sodnih in upravnih spisov in osebnih zapisov, ki se nanašajo na žrtev, odloči o prepustitvi stanovanja v skupni uporabi žrtvi v skladu z zakonom idr. 

V primeru, da ste v stiski ali ogroženi, si takoj poiščite strokovno pomoč. 

Ali lahko spremenim priimek po ločitvi?

Razvezana zakonca sicer obdržita priimek, ki sta ga izbrala ob sklenitvi zakonske zveze, a lahko zakonec, ki je ob sklenitvi zakonske zveze spremenil priimek, na upravni enoti v šestih mesecih po pravnomočnosti sodne odločbe o razvezi zakonske zveze poda izjavo, da želi imeti priimek, ki ga je imel pred sklenitvijo te zakonske zveze. Tudi po šestih mesecih lahko priimek spremeni, a po tem roku pod pogoji postopka za spremembo osebnega imena.

Kaj sploh pomeni "skupno premoženje" zakoncev?

Poenostavljeno povedano, je skupno premoženje vso premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti. V skupno premoženje ne spada premoženje, ki sta ga iz tega režima izključila s pogodbo izključila iz režima skupnega premoženja in njuno posebno premoženje po zakonu (npr. ki sta ga imela že pred zvezo). To lahko vključuje nepremičnine, vozila, pohištvo, prihranke, vrednostne papirje itd.

Kako se deli skupno premoženje med ločitvijo?

V splošnem se skupno premoženje med ločitvijo deli na enake dele po zakonski domnevi o enakosti deležev na skupnem premoženju. Domneva je izpodbojna, zakonec ki trdi, da je prispeval več, lahko to dokazuje v pravdnem postopku. Razdelitev premoženja je lahko zapletena, dolgotrajna in končno tudi draga, zato je pomembno, da si že pred delitvijo zagotovite pravno pomoč, tj. praviloma odvetnika.

Ali moj delež na skupnem premoženju vpliva na to, koliko preživnine moram plačevati?

Delež, ki ga prejmete od skupnega premoženja, lahko vpliva na znesek preživnine, ki jo morate plačevati, saj sodišče upošteva celotno finančno stanje obeh strank pri določanju zneska preživnine (za otroka in za drugega zakonca ali partnerja). 

Ali lahko uveljavim drugačen delež na skupnem premoženju po ločitvi?

Običajno razdelitev premoženja, ki je bila dogovorjena ali določena s sodno odločbo med ločitvijo, ni mogoče spremeniti. Vendar obstajajo izjeme za primer, če je bila razdelitev premoženja posledica prevare, zmote ipd. Če je bil sporazum npr. sklenjen v opravičljivi zmoti, je izpodbojen pod zakonskimi pogoji.

 

Za rezervacijo termina v zvezi družinskopravnimi vprašanji in premoženjskimi razmerji pokličite odvetnika Jurija Kutnjaka v času delovnih ur na tel. številko 00 386/2/25-23-780 ali pišite na e-mail na info@odvetnik-kutnjak.si.

Pravni dokumenti:

Predlog za razvezo zakonske zveze, sporazum zakoncev o razvezi zakonske zveze

Zakonodaja:

  • Družinski zakonik - DZ,
  • Pravilnik o izvajanju predhodnega svetovanja
  • Zakon o preprečevanju nasilja v družinah - ZPND
  • Zakon o nepravdnem postopku - ZNP-1,
  • Kazenski zakonik – KZ-1,
  • Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke - ZZOKPOHO
  • Zakon o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS),
  • Zakon o brezplačni pravni pomoči - ZBPP
  • Zakon o ratifikaciji konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (MKCVMUO) 
  • Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 (2003/2201)

 

Sodna praksa:

Back to top