Kazenski postopek in pravica do zagovornika

Domneva nedolžnosti, v dvomu v korist obdolženega

Vsa določila kazenskega prava, tako materialnega kot procesnega, izhajajo iz temeljenjih načel, med katerimi sta eni izmed najpomembnejših, če že ne najpomembnejši, načelo domneve nedolžnosti obdolženega in načelo pravice do zagovora in do obrambe z pravno pomočjo (zagovornika).

  • obdolženi kaznivega dejanja velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni dokazana in ugotovljena s pravnomočno sodbo.
  • obdolženi kaznivega dejanja ima pravico do zagovornika in obrambe v predkazenskem postopku in v vseh fazah kazenskega postopka in sojenja na sodišču.

Pravni pouk o pravici do obrambe in zagovornika

Organi pregona, npr. policija in sodišče morajo osumljenega oz. obdolženega izrecno poučiti o pravici do obrambe in zagovornika, ter mu omogočiti, da si v primernem roku zagotovi zagovornika oz. mu ga zagotoviti sami. Zagovornik je lahko le odvetnik.

Obdolžencu je potrebno že pri prvem zaslišanju povedati, katerega dejanja je obdolžen in kaj je podlaga za obdolžitev. Potrebno mu je omogočiti, da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo, in da navede vsa dejstva in dokaze, ki so mu v korist.

Obdolženec se ni dolžan zagovarjati in odgovarjati na vprašanja, če pa se zagovarja, ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde.

Kršitev te pravice predstavlja absolutno bistveno kršitev določil kazenskega (in prekrškovnega) postopka, zaradi katerih je postopek (in izdana odločba) nezakonit. 

Obdolženec in zagovornik (odvetnik) imata pravico biti navzoča pri vseh procesnih dejanjih. Zagovornik ima pravico biti navzoč pri vsakem zaslišanju osumljenca na policiji, obdolženca in prič v preiskavi, pripornem naroku pri preiskovalnem sodniku in drugih preiskovalnih dejanjih, narokih za glavno obravnavo, ogledih, rekonstrukcijah itd.

Obvezna obramba z zagovornikom 

Zakon o kazenskem postopku določa, kdaj je obramba obdolženca z zagovornikom obvezna, npr.:

  • če je nezmožen, da se sam uspešno brani (npr. nem, gluh),
  • če teče zoper njega kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, za katero je v zakonu predpisana kazen tridesetih let zapora ali dosmrtnega zapora,
  • če je priveden k preiskovalnemu sodniku in ves čas, dokler traja pripor,
  • ob vročitvi obtožnice za kaznivo dejanje za katero predpisana kazen osmih let zapora ali hujša kazen.

Postavitev zagovornika po uradni dolžnosti

Če si obdolženec v primerih obvezne obrambe ne vzame zagovornika sam, mu ga predsednik sodišča postavi po uradni dolžnosti za nadaljnji potek kazenskega postopka do pravnomočnosti sodbe.

Če se obdolžencu po uradni dolžnosti postavi zagovornik po vložitvi obtožnice, se mu to sporoči takrat, ko se mu vroči obtožnica. 

Če ostane obdolženec v primeru obvezne obrambe v postopku brez zagovornika, sam pa si ne vzame drugega zagovornika, mu ga predsednik sodišča, pred katerim teče postopek, postavi po uradni dolžnosti. Za zagovornika se lahko postavi samo odvetnik.

Zagovornik po odločbi o brezplačni pravni pomoči

V primerih, ko obramba po zagovorniku ni obvezna, je pa potrebna in obdolženec nima zadostnih sredstev za obrambo, lahko za zagovornika zaprosi sodišče.

To stori tako, da na pristojno okrožno sodišče, Službo za brezplačno pravno pomoč, vloži prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči v konkretnem kazenskem postopku.

 

Za rezervacijo termina v zvezi z kazenskim ali prekrškovnim postopkom pokličite odvetnika Jurija Kutnjaka v času delovnih ur na tel. številko 00 386/2/25-23-780 ali pišite na e-mail na info@odvetnik-kutnjak.si.

Pravni dokumenti 

e-obrazci
pooblastilo za zastopanje
priglasitev premoženjskopravnega zahtevka 
zahteva za sodno varstvo
ugovor zoper plačilni nalog
pisna izjava o prekršku

Zakonodaja:

 

Sodna praksa:

Back to top