Izročilna pogodba

Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja – izročilna pogodba 

Z izročilno pogodbo izročitelj za čas življenja izroči in razdeli svoje celotno, ali del premoženja, svojim potomcem.

Je pogodba z določenimi dednopravnimi elementi in je primerljiva z oporočnim dedovanjem. Njen namen je razdelitev in izročitev (v last in posest) premoženja med potomce za čas življenja in ne šele po smrti, kot pri oporoki, ki jo lahko oporočitelj vsak čas prekliče. 

Pri sklenitvi pogodbe morajo sodelovati vsi potomci, ki bi bili po zakonu, kot dediči prvega dednega reda, poklicani, da po njem dedujejo. Potomec, ki ni sodeloval pri razdelitvi in izročitvi premoženja, lahko da svoje soglasje naknadno. Če soglasja ne da, izročilna pogodba ni veljavna, lahko pa obvelja kot druga vrsta pogodbe, npr. darilna.

Potomci niso odgovorni za izročiteljeve dolgove. Če so bili izročiteljevi upniki z izročilno pogodbo oškodovani, jo lahko iz tega razloga izpodbijajo.

Izročevalec si lahko z izročilno pogodbo izgovori služnost stanovanja do smrti ter oskrbo, nego in pomoč v primeru bolezni in starostni onemoglosti.

Izročitelj lahko izročilno pogodbo prekliče zaradi hude nehvaležnosti, podobno kot darilno pogodbo. 

Namen izročilne pogodbe 

Bistvo izročilne pogodbe je v tem, da premoženje, ki je bilo izročeno z izročilno pogodbo potomcem, ne spada v izročiteljevo zapuščino in se ne upošteva pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine oz. pri obračunu morebitnega prikrajšanja nujnih deležev potomcev in zakonca!

Če so se z izročilno pogodbo strinjali (podpisali) vso potomci in zakonec, se nihče od njih ne more sklicevati na prikrajšanje nujnega deleža z izročilno pogodbo oz. jo iz tega razloga izpodbijati.

V zapuščino sodi le izročiteljevo ostalo premoženje in le to je osnova za izračun obračunske vrednosti zapuščine. 

Pravica izročiteljevega zakonca oz. zunajzakonskega partnerja

Izročitelj lahko z izročilno pogodbo upošteva tudi zakonca ali zunajzakonskega partnerja, ni pa to nujno. 

Če ga ne upošteva, ostane zakončeva pravica do nujnega deleža neokrnjena. Izročilna pogodba je sicer veljavna, a se del zapustnikovega premoženja, ki ga je izročil potomcem, štejejo za darilo slednjim in se upošteva pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine kot podlage za ugotovitev prikrajšanja nujnega deleža zakonca ali partnerja. 

Če je zakonec sodeloval pri izročilni pogodbi (ni nujno, da je kaj prejel), nima pravice zahtevati nujnega deleža iz izročenega premoženja. 

Predmet izročilne pogodbe

Izročitelj lahko potomcem razdeli in izroči samo premoženje, ki ga ima v času ob sklenitvi izročilne pogodbe. 

Premoženje lahko predstavljajo premičnine, nepremičnine in druge premoženjske pravice.

Izroči jim ga lahko v celoti, ali le del oz. posamezne stvari.

Izroči jim ga lahko takoj, ali izročitev odloži do smrti z izročilno pogodbo za primer smrti, pri katri, potomci postanejo lastniki in posestniki stvari šele ob smrti izročitelja. 

Z premoženjem, ki ga bo izročevalec morebiti do smrti še pridobil, lahko razpolaga z oporoko.

Izročitelj lahko z izročilno pogodbo prenese na potomce tudi svoje obveznosti, ki morajo biti v pogodbi določene ali vsaj določljive, pod pogojem, da v to privolijo upniki.

Obvezen notarski zapis

Izročilna pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, sicer je kot izročilna pogodba neveljavna.

Če izpolnjuje pogoje za veljavnost katere druge pogodbe, npr. darilne, lahko obvelja kot darilna pogodba.

 

Za podrobnejše informacije o izročilni pogodbi preberite prispevke, ter vprašanja in odgovore v nadaljevanju.

Za rezervacijo termina v zvezi z izročilno pogodbo in dedovanjem pokličite odvetnika Jurija Kutnjaka v času delovnih ur na tel. številko 00 386/2/25-23-780 ali pišite na e-mail na info@odvetnik-kutnjak.si.

Pravni dokumenti 

e-obrazci
pooblastilo za zastopanje
oporoka, preklic oporoke, dedna izjava, odpoved dediščini, predlog za izdajo evropskega potrdila o dedovanju

Zakonodaja:

 

Sodna praksa:

Back to top