Zakoniti dediči in dedni redi

Dediči so osebe, ki podedujejo zapustnikovo premoženje na podlagi oporoke ali zakona, v skladu s določili Zakona o dedovanju. Če ni oporoke ali je ta neveljavna, dedujejo dediči kot zakoniti dediči po pravilih zakonitega dedovanja, tj. po dedni redih kot jih določa zakon, glede na sorodstveno razmerje do pokojnika. Kaj in koliko bo posamezni dedič podedoval, ugotavlja sodišče zapuščinskem postopku v katerem se dedič lahko »zastopa sam« ali to z pooblastilom prepusti odvetniku za dedovanje.

Dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda.

Zakonec ali zunajzakonski partner deduje v prvem dednem redu, če je zapustnik imel potomce. Če jih ni imel, deduje zakonec, skupaj z zapustnikovimi starši, v drugem dednem redu.

V skladu s določili Zakona o dedovanju so zakoniti dediči:

dediči I. dednega reda: zapustnikovi potomci in zakonec oz. zunajzakonski partner.

Zapuščino dedujejo po enakih deležih. Če zapustnik potomca nima, deduje zakonec ali zunajzakosnki partner v drugem dednem redu skupaj z zapustnikovimi starši če teh več ni pa skupaj z njegovimi brati in sestrami.

dediči II. dednega reda: zapustnikovi starši in njihovi potomci (zapustnikovi brati in sestre) skupaj z zapustnikovim zakoncem oz. zunajzakonskim partnerjem, in sicer starši ½ zapuščine in zakonec oz. partner drugo ½ zapuščine.

Če zapustnik ni zapustil zakonca oz. zunajzakonskega partnerja, dedujejo zapustnikovi starši vso zapuščino po enakih delih.

dediči III. dednega reda: zapustnikovi stari starši in njihovi potomci (zapustnikovi bratranci in sestrične).

Do dedovanja v III. dednem redu preide, če zapustnik ni zapustil ne potomcev, ne staršev (in tudi ti niso zapustili nobenega potomca) in ne zakonca ali zunajzakonskega partnerja.

Vstopna pravica in prirast dednega deleža

Osnova za oblikovanje dednih redov je sorodstvo z zapustnikom, zaradi česar so sorodniki zapustnika razvrščeni v posamezne razrede.

Posamezni razred sestavljajo zapustnikovi predniki, ki so po stopnji sorodstva enako oddaljeni od zapustnika in vsi njihovi potomci. Sorodniki v istem razredu so razdeljeni na linije. Delitev na linije je pomembna, ker velja med sorodniki, ki sestavljajo določeno linijo, vstopna pravica.

Če predstavnik linije ne deduje (ker je npr. umrl že pred zapustnikom, ali pa je dedno nevreden), stopijo na njegovo mesto kot dediči njegovi potomci (npr. če ne deduje zapustnikov otrok, dedujejo njegovi otroci, tj. zapustnikovi vnuki). Potomci, ki dedujejo na temelju vstopne pravice, dobijo skupaj tisti delež, ki bi šel njihovemu predniku.

Kadar ne pride do dedovanja na podlagi vstopne pravice (ker npr. odpadli dedič nima potomcev, ali pa ti nočejo dedovati), lahko nastopi ti. prirast. To pomeni, da dedni delež odpadlega dediča pripade sodedičem po razmerju njihovih dednih deležev.

Za podrobnejše informacije o zakonitih dedičih in zakonskih dednih redi, preberite prispevke, ter vprašanja in odgovore v nadaljevanju.

Za rezervacijo termina v zvezi z dedovanjem in zastopanjem v zapuščinskem postopku pokličite odvetnika Jurija Kutnjaka v času delovnih ur na tel. številko 00 386/2/25-23-780 ali pišite na e-mail na info@odvetnik-kutnjak.si