Novosti Gradbenega zakona (GZ-1): uporabna dovoljenja in legalizacija gradenj - Kaj morate vedeti od 01. 06. 2022?

Od dne 01. 06. 2022, ko se je začel uporabljati Gradbeni zakon (GZ-1), veljajo številne novosti, posebej na področju pridobivanja uporabnih dovoljenj in legalizacij že izvedenih gradenj. 

Za dodatna vprašanja v zvezi z gradbeno zakonodajo vam je odvetnik Jurij Kutnjak na voljo po telefonu ali po elektronski pošti.

Novosti in poenostavitve Gradbenega zakona (GZ-1): pridobitev gradbenih dovoljenj in postavitev začasnih objektov

Tako npr. na možnost začetka gradnje na lastno odgovornost po dokončnosti (ne več pravnomočnosti) gradbenega dovoljenja, ter manjšo rekonstrukcijo, ki presega vzdrževalna dela (npr. prizidava zunanjega stopnišča ali vgradnja dvigala), brez gradbenega dovoljenja oz. le po pisnem mnenju pooblaščenega strokovnjaka (npr. inženirja gradbeništva ali arhitekta).

Zakon uvaja možnost postavitve začasnega skladiščnega objekta ob obstoječih proizvodnih objektih za največ tri leta brez gradbenega dovoljenja, zgolj na podlagi prijave začetka gradnje (pod pogojem, da bo objekt v montažni izvedbi). 

Za začasne skladišče objekte, ki so bili postavljeni do dne začetka uporabe zakona 01. 06. 2022 in zanje ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, začne od tega dne teči triletni rok za pridobitev dovoljenja.

Pri premembah pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja za bodoče investitorje velja, da plačilo komunalnega prispevka ni več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Investitor lahko od 01. 01. 2024 zaprosi za odmero komunalnega prispevka pred prijavo začetka gradnje.

Za dodatna vprašanja v zvezi z gradbeno zakonodajo in gradbenimi dovoljenji vam je odvetnik Jurij Kutnjak na voljo po telefonu ali po elektronski pošti.

Gradbeno dovoljenje za odstranitev objekta in prijava začetka gradnje

Novost predstavlja tudi ureditev po kateri je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje tudi za odstranitev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, ki se dotika objekta na sosednji nepremičnini ali je od njega oddaljen manj kot meter (do uveljavitve zakona gradbeno dovoljene ni bilo potrebno). Za vse druge odstranitve tovrstnih objektov še naprej zadošča prijava začetka gradnje.

Za investitorje enostavnih stavb predstavlja bistveno novost (npr. nadstrešnicah, garažah, drvarnicah, lopah ipd., s površino največ 20 m2 in višino ter nosilnim razponom največ 4 m) in za postavitev začasnih skladiščnih objektov obveznost prijavitve začetka gradnje na pristojni občini, in ne na upravni enoti. Za vse druge prijave začetka gradnje so pristojne upravne enote.

Za dodatna vprašanja v zvezi z gradbeno zakonodajo in gradbenimi dovoljenji vam je odvetnik Jurij Kutnjak na voljo po telefonu ali po elektronski pošti.

Poenostavitve pri pridobivanju uporabnega dovoljenja za enostanovanjske stavbe po novem zakonu, uporabno dovoljenje brez fasade

Pomembne novosti prinaša zakon tudi pri pridobivanju uporabnega dovoljenja za enostanovanjske stavbe. Namesto dokazila o zanesljivosti objekta je potrebno, poleg projektne dokumentacije izvedenih del, predložiti le izjavo nadzornika in vodje nadzora o tem, da so dela končana v skladu z gradbenim dovoljenjem in da objekt izpolnjuje bistvene zahteve. Izjava nadzornika bo lahko predložena tudi, če stavba (sploh) ne bo imela izvedene fasade (toplotnega ovoja). Investitor bo moral v tem primeru opraviti zahtevana dela vsaj v treh letih po izdaji uporabnega dovoljenja. 

Za dodatna vprašanja v zvezi z gradbeno zakonodajo in gradbenimi dovoljenji vam je odvetnik Jurij Kutnjak na voljo po telefonu ali po elektronski pošti.

Uporabno dovoljenje za enostanovanjske objekta zgrajene pred 01. 06. 2018

Bistvena novost in ugodnost zakona predstavlja fikcija izdanega uporabnega dovoljenja za vse enostanovanjske stavbe zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja pred 01. 06. 2018, kar mora z izjavo potrditi pooblaščeni strokovnjak. Stavba mora biti vpisana v kataster nepremičnin. Pristojna upravna enota na zahtevo lastnika objekta izda odločbo o tem, da ima stavba uporabno dovoljenje po samem zakonu.

Podobna ureditev velja za obstoječe objekte daljšega obstoja, ki so bili zgrajeni pred 01. 01. 2005 skladno z gradbenim dovoljenjem. Na zahtevo investitorja ali lastnika se za te objekte ali dele objekta izda uporabno dovoljenje pod pogojem, da je ta vpisan v kataster nepremičnin. Zahtevi je potrebno priložiti izjavo pooblaščenega strokovnjaka ter dokazilo o izvedbi objekta v skladu z gradbenim dovoljenjem (in za objekt ne sme biti izrečen inšpekcijski ukrep v zvezi z nevarno gradnjo).

Za dodatna vprašanja v zvezi z gradbeno zakonodajo in gradbenimi dovoljenji vam je odvetnik Jurij Kutnjak na voljo po telefonu ali po elektronski pošti.

Gradbeni zakon (GZ-1): Izredna legalizacija in nove možnosti za lastnike nelegalnih objektov

Ureditev pri tako imenovani »izrednih legalizaciji« ostaja, glede pravic in obveznosti lastnikov obstoječih nelegalnih objektov, v osnovi enaka. Gradbeni zakon predvideva dodatne možnosti za primere, ki po prejšnjem gradbenem zakonu niso imele pravne podlage. Po določilih GZ – 1 je možno legalizirati tudi del nelegalnega objekta, ki se ga lahko jasno loči od njegovega legalnega dela. Izdaja odločbe o legalizaciji je mogoča le za del objekta, kar velja če je objekt oz. del objekta bil zgrajen vsaj do faze grobih gradbenih del do dne 17. 11. 2017. Zahtevo za legalizacijo je potrebno vložiti na upravni enoti do 01. 06. 2027. Pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja so še: dokončanost objekta do izdaje dovoljenja, zagotovljenost minimalne komunalne oskrbe objekta, mnenja pristojnih institucij k dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja (občina, državni organ, nosilec javnega pooblastila), plačan komunalni prispevek, nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo, ter vpis stavbe v kataster nepremičnin. Zahtevi je potrebno priložiti izjemno poenostavljeno dokumentacijo za legalizacijo.

Za objekte ali dele objekta po obeh opisanih vrstah izrednih legalizacij (tako za tiste, ki imajo odločbo o legalizaciji, kot za objekte daljšega obstoja) se šteje, da niso nelegalni ali neskladni in da imajo uporabno dovoljenje po zakonu.

Za dodatna vprašanja v zvezi z legalizacijo objekta vam je odvetnik Jurij Kutnjak na voljo po telefonu ali po elektronski pošti.

Enostavna legalizacija objektov daljšega obstoja po novem Gradbenem zakonu (GZ-1)

Še bolj preprosta je legalizacija objektov daljšega obstoja. Po določilih GZ-1 je trenutek izgradnje teh objektov prestavljen iz leta 1998 v leto 2005. Pred izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja je potrebno plačati komunalni prispevek in nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo, ter predložiti posnetek obstoječega stanja in elaborat za vpis v kataster nepremičnin, če objekt še ni vpisan. Zaradi poenostavitve postopka in manj strogih pogojev, ima dovoljenje za objekt daljšega obstoja pogojno veljavnost. Dovoljenje se lahko izjemoma in če je to nujno potrebno zaradi varovanja javnega interesa, razveljavi na zahtevo vlade ali občine, brez odškodninske odgovornosti.

Investitorjem se z določili GZ-1 nabor ugodnosti širi, pri čemer se jim pravice po zdaj veljavnem zakonu ne ukinjajo. Na izrecno željo in predlog investitorjev se postopki, ki so bili v teku pred 01. 06. 2022, končajo po določbah GZ-1.

Za dodatna vprašanja v zvezi z legalizacijo objekta daljšega obstoja, vam je odvetnik Jurij Kutnjak na voljo po telefonu ali po elektronski pošti.

 

Pravno obvestilo:

Vsebina prispevkov je zasnovana in namenjena za kritični razmislek in ne predstavlja pravnega mnenja, pravnega nasveta ali priporočila odvetnika Jurija Kutnjak ali njegove odvetniške pisarne.

Odgovori na vprašanja, ter druga vsebina te strani, so zaradi večje razumljivosti poenostavljeni in lahko kljub prizadevanju vsebujejo napake, zato odvetnik ne jamči za njihovo pravilnost ali popolnost. Služijo naj le kot izhodišče za natančnejše preučevanje določene problematike.

Prispevki ne nadomeščajo konkretnega pravnega nasveta in ne predstavljajo pravne podlage za mandatno razmerje. Pred sprejetjem vsake odločitev in pred vsakim dejanjem, se vedno posvetujte z odvetnikom ali drugim pravnim strokovnjakom. 

Odvetnik Jurij Kutnjak ne prevzema odgovornosti za odločitve ali pravne posledice ravnanj opravljenih na podlagi prispevkov na tej strani. Odškodninska in vsaka druga odgovornost odvetnika Jurija Kutnjak ali njegove odvetniške pisarne je izključena.

 

Opomba:

Izrazi, ki so v besedilu uporabljeni v moškem spolu, so uporabljeni nevtralno ter se nanašajo na osebe vseh spolov.

Izvirna vsebina spletnih strani je pripravljena v slovenskem jeziku. Vsebina spletnih strani v angleškem in nemškem jeziku je pripravljena v prevodu iz slovenskega besedila, ne predstavlja overjenega prevoda, ter služi le za primerjalno proučevanje določene pravne problematike.