Kaj se zgodi s podjetjem, če je eden od zakoncev samostojni podjetnik in pride do razveze? Je vse, kar je zakonec pridobil kot s.p., njegovo, ali gre za skupno premoženje obeh zakoncev? To vprašanje je pred kratkim razrešilo Višje sodišče v Mariboru (sklep I Cp 521/2020 z dne 8. 9. 2020), odločitev pa je pomembna za vsakega, ki načrtuje razvezo ali delitev premoženja, v zakonski zvezi pa je eden od partnerjev opravljal samostojno dejavnost.

Kaj je bilo sporno?

Zakonca sta v času zakonske zveze kupila več nepremičnin, tri od njih prek pogodb o finančnem leasingu, ki jih je sklenil mož kot samostojni podjetnik. Sodišče prve stopnje je presodilo, da te nepremičnine niso skupno premoženje, ker jih je mož odplačal oziroma pridobil v lastnino šele po razvezi. Žena se z odločitvijo sodišče ni strinjala in se je zoper sodbo pritožbila. 

Kaj je odločilo višje sodišče?

Višje sodišče je pritožbi ugodilo in poudarilo ključno načelo: če je eden od zakoncev samostojni podjetnik, je lahko del skupnega premoženja tudi podjetniško organizirano premoženje. Samostojni podjetnik namreč ni ločena pravna oseba – njegovo poslovanje je pravno gledano poslovanje fizične osebe. Če je torej premoženje (ali obveznost, kot je leasing) nastalo z delom v času trajanja zakonske zveze, gre za skupno premoženje, ne glede na to, kdo je formalno sklenil pogodbo in kdaj je bil zadnji obrok leasinga plačan.

Sodišče je še pojasnilo, da se pri leasing pogodbah pravice kupca postopoma krepijo že s samim rednim plačevanjem obrokov, zato je odločilen trenutek sklenitve pogodbe (torej ali je bila sklenjena med trajanjem zakonske zveze), ne pa trenutek, ko je premoženje formalno prešlo v last enega od zakoncev.

Kaj to pomeni za vas?

Če je bila obveznost (npr. leasing, kredit) prevzeta v času zakonske zveze zaradi poslovanja enega od zakoncev kot s.p., ta obveznost praviloma bremeni oba zakonca, tudi če je bila poplačana šele po razvezi. Enako velja za premoženje, ki je bilo na ta način pridobljeno. To je pomembno vedeti tako pri načrtovanju delitve skupnega premoženja kot pri presoji, kdo odgovarja za dolgove, nastale med zakonsko zvezo.

Vsak primer je seveda odvisen od konkretnih okoliščin – od tega, kdaj je bilo premoženje pridobljeno, kako je bilo financirano in kakšen je bil prispevek vsakega od zakoncev. Če se znajdete v podobnem položaju, se za konkretno presojo vaše situacije obrnite na našo pisarno.

Vir: Višje sodišče v Mariboru, sklep I Cp 521/2020 z dne 8. 9. 2020, ECLI:SI:VSMB:2020:I.CP.521.2020, sodnapraksa.si